Veliki podatki v letu 2015: gorivo za internet stvari

Po napovedih,
ki temeljijo predvsem na novostih, predstavljenih na sejmu zabavne elektronike, ki je potekal v začetku januarja v Las Vegasu (Consumer Electronics Show), bo veliko
podatkovje v letu 2015 še posebej poganjalo industrijo t.i. interneta stvari.
Internet stvari (Internet of Things, IoT) je izraz, ki (zelo splošno rečeno) označuje
 koncept, v
katerem so vsakdanji fizični objekti, pa tudi živali in ljudje opremljeni s
posebnim identifikatorjem in sposobni prenašati podatek po omrežju brez
neposredne interakcije
.  »Stvar« v
konceptu interneta stvari je lahko oseba z vgrajeno napravo za spremljanje
delovanja srca (heart monitor implant), domača žival, opremljena s čipom,
avtomobil z vgrajenimi senzorji, ki voznika opozarjajo na nizek tlak v gumah
ali druga stvar, ki ji je mogoče dodeliti IP naslov in jo opremiti s tehnologijo,
ki ji bo omogočala, da prenaša podatke preko mreže. Naprave in aplikacije, ki
temeljijo na IoT tehnologiji, naj bi v osnovi torej napravile naše življenje še
bolj udobno, vendar za ceno tega, da imajo zelo veliko podatkov o nas in našem
življenju.
Evropska komisija je že leta 2009 sprejela Akcijski
načrt za Evropo na področju interneta stvari.
 O fenomenu interneta stvari je na str. 2 tega
načrta med drugim zapisala:
»Uporaba aplikacij interneta
stvari naj bi po pričakovanjih bistveno pripomogla k soočanju s sodobnimi
izzivi družbe. Tako se bo s sistemi za spremljanje zdravja lažje soočiti z
izzivi staranja prebivalstva, s povezanimi drevesi se bo lažje spopasti s
krčenjem gozdov, s povezanimi avtomobili pa bo mogoče zmanjšati prometne
zastoje, izboljšati njihovo primernost za recikliranje in tako zmanjšati njihov
ogljični odtis. Medsebojna povezanost fizičnih predmetov naj bi povečala znatne
učinke velikih v omrežje povezanih komunikacij na našo družbo in postopno
privedla do temeljite spremembe vzorca
.« Ob tem je med drugim opozorila, da
internet stvari potrebuje stalno spremljanja z vidika varstva zasebnosti.
V zvezi s tem je Delovna
skupina člena 29
16. septembra 2014 sprejela mnenje št. 8/2014 o
najnovejšem razvoju na področju interneta stvari (Opinion
8/2014 on the on Recent Developments on the Internet of Things
), z namenom
prispevati k identifikaciji in spremljanju tveganj, povezanih s pametnimi
napravami, kadar so na tnalu temeljne pravice državljanov EU.  Mnenje se osredotoča na tri vrste IoT
tehnologij oz. naprav:  
– elektronske naprave, ki se nosijo ali oblečejo (wearable computing), kot npr. ure ali
očala, opremljene s senzorji, kamerami ali mikrofoni, ki razširjajo njihovo
uporabnost npr. s tem, da beležijo podatke in jih sporočajo proizvajalcu,
– naprave tipa »podvojeni jaz« (quantified self), ki so zasnovane tako,
da jih posamezniki nosijo z namenom spremljati svoje navade in življenjski slog
(te naprave lahko merijo in beležijo tudi podatke, povezane z zdravstvenim
stanjem posameznika, npr. srčni utrip, težo, porabo kalorij ipd.) in
– domača avtomatika  (home
automation or »domotics«
) oziroma naprave, ki so nameščene doma ali v
pisarni in jih je mogoče upravljati na daljavo ali pa s pomočjo vgrajenih
senzorjev same zaznajo, kdaj je potrebna njihova aktivnost (npr. pametne
žarnice, termostati, dimni alarmi, vremenske postaje, tudi pametni pralni
stroji ipd.). 
V povezavi z navedenimi IoT tehnologijami je delovna skupina
identificirala naslednja področja, na katerih obstajajo pomembni izzivi,
povezani z zasebnostjo in varstvom podatkov:
–   pomanjkanje nadzora in informacijska asimetrija,
–  problematičnost kvalitete uporabnikove
privolitve,
–  sklepi na podlagi podatkov in sprememba namena
prvotne obdelave podatkov,
–  intruzivno razkrivanje vzorcev obnašanja in
profiliranje,
–   omejene možnosti ostati anonimen pri uporabi
storitev,
–  varnostna tveganja: varnost vs. učinkovitost.
V zvezi s tem je delovna skupina izdala številna priporočila, in sicer
nekaj splošnih priporočil ter ločena priporočila za izdelovalce opreme,
razvijalce programov, lastnike IoT naprav in organe za standardizacijo.
Poudarek je na minimiziranju posegov v zasebnost z uporabo konceptov vgrajene oziroma
privzete zasebnosti (privacy by design,
privacy by default
).
Internet stvari in veliki podatki v bistvu predstavljajo dve strani
istega kovanca, saj lahko naprave, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari, praviloma funkcionirajo le, če je sistem nenehno in ažurno polnjen s podatki. Internet
stvari ni zanimiv le s tehničnega vidika, ampak sproža oziroma bo sprožal
številna zanimiva vprašanja tudi v (kazenskem) pravu. Malo za šalo: kdo je
odgovoren, če pametni hladilnik naroči goro drage hrane, ki si je lastnik
ne  more privoščiti ali če lastnik ne
more ali noče plačati računa za električno energijo ali/in zemeljski plin potem
ko se je njegov pametni termostat »odločil«, da bo hišo  v času, ko ni nikogar doma, spremenil v savno? Ali pa če pametni avtomobil pri samostojnem parkiranju zadane drugo vozilo (ali celo človeka)? Malce pa tudi zares: takšne »odločitve« so pametnim napravam lahko tudi
sugerirane – v primeru hladilnika,
ki je pošiljal SPAM elektronska sporočila
(o primeru je pred časom poročal
BBC) je bilo npr. ugotovljeno, da naprava tega ne počne po lastnikovi ali po
»svoji« volji (npr. zaradi programske napake), ampak zaradi hekerskega napada.
2017-06-01T08:24:53+00:00 19. 01. 2015|

Objavi komentar