Sveže ideje za pravo v dobi velikega podatkovja (II. del)

Michael
Mattioli
v članku »Disclosing
Big Data
«
razpravlja o
pravicah intelektualne lastnine na podatkovnih zbirkah. Na podlagi izčrpne
analize institutov poslovne skrivnosti, patenta in avtorske pravice v luči
velikega podatkovja zaključi, da  pravo
intelektualne lastnine lastnikov oz. imetnikov baz velikega podatkovja ne
spodbuja v zadostni meri k razkritju metod in praks zbiranja in obdelave
podatkov, kar onemogoča, da bi se v polni meri izkoristil (ekonomski) potencial
velikega podatkovja, hkrati pa lahko bistveno oteži razvoj inovativnosti.
Posledično avtor meni, da  so na tem
področju potrebni novi pravni pristopi in predlaga sui generis obliko varstva
intelektualne lastnine, ki jo poimenuje ‘podatkovna pravica’ (‘dataright’).

Ta institut bi bil na voljo prosilcem, ki bi jasno in v popolnosti razkrili
opise svojih podatkovnih zbirk in metod za njihovo oblikovanje ter podatke, ustvarjene
s temi metodami, pri čemer bi bil opredeljen s tremi značilnostmi, ki so tudi
sicer lastne pravicam intelektualne lastnine: 1) predmet pravice, 2) izključna
pravica na predmetu in 3) niz pravil, ki zagotavljajo ekskluzivnost.

Alessandro Mantelaro pa v članku »Future of consumer data protection in the
E.U.: Re-thinking the “notice and consent” paradigm in the new era of
predictive analytics
«
 
analizira uveljavljene koncepte vnaprejšnjega soglasja posameznika za
obdelavo njegovih osebnih podatkov in ugotavlja, da ljudje večinoma ne razumejo
procesov obdelave velikega podatkovja in tudi ne namenov te obdelave, kar
pomeni, da realno ne morejo sprejemati svobodnih in ozaveščenih (informiranih) ‘opt-in’
odločitev v zvezi s tem.  Avtor zato na
področju obdelave velikega podatkovja predlaga sprejem pravil, ki bi temeljila na
sistemu poznejšega odstopa (‘opt-out’)
. Hkrati meni, da bi bilo
potrebno zmanjšati vlogo posameznika in okrepiti vlogo neodvisnih nadzornih
institucij za varstvo osebnih podatkov. Za razliko od posameznikov imajo te
institucije namreč zadostno tehnično znanje, da lahko ocenijo tveganja, ki jih
prinaša posamezna obdelava podatkov, na voljo pa imajo tudi pravne vzvode za
obvladovanje teh tveganj. Poleg tega jim njihov status omogoča, da lahko uravnotežijo
različne (kdaj tudi nasprotujoče si) interese različnih subjektov na področju
obsežnih projektov zbiranja podatkov in podatkovnega rudarjenja. V zvezi s tem
avtor predlaga uzakonitev stroge vsestranske vnaprejšnje ocene tveganj, ki se
ne bi nanašala le na obdelavo podatkov, ampak tudi na družbene učnike in etična
vprašanja, povezana z uporabo osebnih podatkov, pri čemer bi to oceno tveganj
morala opraviti tretja oseba, nadzor pa bi opravljali pristojni organi za
varstvo podatkov. 
2017-06-01T08:24:53+00:00 14. 04. 2015|

Objavi komentar