Različni pogledi na »veliko DNK podatkovje«

Znano je, da je Ustavno sodišče
Republike Slovenije v začetku leta 2014 kot neskladno z Ustavo razglasilo prvo
alinejo prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji, ki je omogočala, da so se
lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile
pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja
kazenskega pregona, in sicer za namen odkrivanja storilca kaznivega dejanja
oziroma zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti (odločba US RS je dostopna TUKAJ). Ameriško
Vrhovno sodišče pa je malce pred tem (sredi leta 2013) v zadevi Maryland v.
King odločilo drugače oziroma smiselno potrdilo, da Zakon o zbiranju DNK zvezne države Maryland ni ustavno sporen.
Policija ameriške zvezne države Maryland je leta 2009 pridržala Alonza J. Kinga zaradi naklepnega ogrožanja varnosti druge osebe. Kasneje je bila obtožba za kaznivo dejanje umaknjena, King pa je bil kaznovan le za prekršek. Ob aretaciji je policija skladno z Zakonom o zbiranju DNK vzela vzorec Kingove njegove sline zaradi analize DNK. Ko je bila njegova DNK vnesena v bazo  podatkov, se je pokazalo ujemanje z vzorcem DNK storilca do takrat še
nerazrešenega posilstva iz leta 2003. Posledično je bil King obtožen in na prvi stopnji tudi obsojen za kaznivo dejanje posilstva, ki ga je izvršil v letu 2003. Pritožbeno
sodišče je nato sodbo odpravilo, saj je ocenilo, da je bil odvzem sline zaradi pridobitve DNK v konkretnem primeru nerazumna
in posledično neustavna preiskava, ker je bilo Kingovo pričakovanje zasebnosti večje od
interesa zvezne države Maryland, da uporabi njegov DNK profil za
identifikacijo.  O zadevi je dokončno
odločilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je s tesno večino petih vrhovnih sodnikov
zavzelo stališče,  da sta – kadar
policija na podlagi utemeljenega suma storitve hudega kaznivega dejanja pridrži
posameznika in ga privede na policijsko postajo –  odvzem in analiza sline zaradi pridobitve
osumljenčevega DNK, podobno kot odvzem prstnih odtisov in fotografiranje legitimna
policijska postopka, ki sta razumna z vidika IV. amandmaja k ustavi ZDA, baze DNK profilov pa služijo legitimnemu interesu države, da na varen in točen način procesira in identificira [pridržane] osebe. 
Celotna odločitev Vrhovnega
sodišča ZDA skupaj z ločenimi mnenji je dostopna TUKAJ, na tem LINKU
pa se nahaja članek Davida H. Kaya z izčrpno analizo sodbe. 
2017-06-01T08:24:53+00:00 21. 06. 2015|

Objavi komentar