Kazenska odgovornost strokovnih delavcev VIZ – dejavnik varnega šolskega prostora

Eden od dejavnikov varnosti v VIZ je vzpostavljanje kazenske odgovornosti strokovnih delavcev za njihove opustitve dolžnega nadzorstva nad otroki in mladostniki in nedovoljene posege v njihove pravice. Zgolj z vzpostavljanjem kazenske odgovornosti strokovnih delavcev ni mogoče zagotoviti varnega šolskega prostora, ampak je za to potreben sistemski pristop, ki upošteva vse dejavnike in zajema sodelovanje strokovnih delavcev, učencev, staršev in lokalne skupnosti. Prispevek predlaganega projekta k sistemskemu pristopu je postavitev jasnih meja kazenski odgovornosti strokovnih delavcev VIZ kot odgovor na posplošena pričakovanja javnosti, da je zgolj z represivnim odzivanjem mogoče reševati kompleksne družbene pojave.

Faze projekta

Prvi delovni sveženj: VIZ KOT VARNO OKOLJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

V prvem delovnem svežnju bomo obravnavali nasilje v šolskem prostoru kot družbeni pojav in osvetlili njegove različne dejavnike. Med njimi bo posebna pozornost posvečena pozitivni socialni klimi v VIZ, ne le v razrednih skupnostih, ampak tudi med zaposlenimi. Pri tem bomo izhajali iz ugotovitve, da šolski prostor niso več le prostori šole in dvorišča, ampak da se z uporabo interneta in družbenih omrežij šolski prostor širi v t. i. kibernetski prostor. Poseben prispevek našega projekta bo razmislek o avtoriteti strokovnih delavcev oz. VIZ kot institucije v sodobni družbi. Ker so rdeča nit projekta pravni vidiki, bomo analizirali vprašanje, v kakšni meri je mogoče zagotavljati avtoriteto s pravnimi mehanizmi ali pa jo pravna pravila celo spodkopavajo.

Drugi delovni sveženj: UPORABA (PRI)SILE S STRANI STROKOVNIH DELAVCEV

V drugem delovnem svežnju bomo raziskali kazenskopravne vidike uporabe sile tako nad otroki in mladostniki kot nad strokovnimi delavci v VIZ (nasilje na delovnem mestu).

Eno izmed izhodišč sodobnih ureditev je prepoved uporabe sile – v tej luči bomo preverili obstoječo slovensko zakonodajo glede prepovedi telesnega kaznovanja v VIZ in jo primerjalno umestili v slovenski prostor. Analizirali bomo značilnosti in meje kazenske odgovornosti strokovnega delavca za nasilno ravnanje ter teoretične analize dopolnili s prikazom sodne prakse. Ker je pogosti razlog za izvršitev protipravnega (nasilnega) ravnanja strokovnih delavcev discipliniranje učencev, bomo preučili ustreznost postopkov izrekanja takšnih ukrepov na zakonski ravni in jo dopolnili z empirično raziskavo; anketirali bomo strokovne delavce glede njihovih izkušenj in mnenj o ustreznosti zakonske ureditve. S pomočjo zbranih podatkov in analize zakonodaje ter primerjalnopravne metode bomo s pravnega vidika ocenili ustreznost vzgojnih ukrepov za učence ter ponudili morebitne alternativne rešitve.

V drugem delovnem svežnju se bomo osredotočili tudi na pravne vidike nasilja, ki ga strokovni delavci doživljajo na delovnem mestu s strani sodelavcev (horizontalno nasilje) oz. nadrejenih (vertikalno nasilje). Izhajamo iz prepričanja, da lahko strokovni delavci zagotavljajo varen šolski prostor za učence le, če tudi sami ne uporabljajo nasilnega vzorca v odnosu do sodelavcev oz. niso žrtve takšnega ravnanja. Ocenili bomo obseg nasilja na delovnem mestu v VIZ, iskali posebnosti  takšnega nasilja v VIZ, analizirali posebno kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku in zbrali ustrezno sodno prakso.

Tretji delovni sveženj: KAZENSKOPRAVNI VIDIKI DOLŽNOSTI VAROVANJA IN NADZIRANJA UČENCEV

Strokovni delavci VIZ so dolžni preprečevati in omejevati tveganja za varnost otrok in mladostnikov. V primeru opustitev te dolžnosti lahko nastopi tudi njihova kazenska odgovornost.

Osrednji cilj tretjega delovnega svežnja in eden glavnih ciljev projekta bo razčleniti posamezne predpostavke opustitvene kazenske odgovornosti strokovnih delavcev VIZ. Posebna pozornost bo namenjena nekaterim tipičnim situacijam, ki spremljajo delo v vzgoji in izobraževanju (šolske ekskurzije, športne dejavnosti, udeležba v javnem prometu in šolski odmori).

Sestava projektne skupine
Vodja: Matjaž Ambrož
Raziskovalci: Dragan Petrovec, Katja Filipčič, Aleš Završnik, Mojca Mihelj Plesničar
Tehnična sodelavka: Barbara Bizilj

Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

2017-03-28T06:55:12+00:00 28. 03. 2017|

Objavi komentar