Pandemija covida-19 je v mnogih državah privedla do resne preobremenitve zdravstvenega sistema. V takšni krizni situaciji prihaja do tako imenovanih kolizij dolžnosti, ko zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene opreme vsem pacientom ni mogoče zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Odločevalci, ki morajo izbrati, komu od pacientov omogočiti možnost preživetja, so pod velikim pritiskom. Njihovo odločanje je vezano na kompleksne etične, medicinske in pravne dileme, o katerih smo v preteklosti razpravljali predvsem na podlagi hipotetičnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, zahteva ponovni premislek o teh izzivih odločanja v zdravstvu.

Z namenom, da bi o zagatah, do katerih lahko pride ob pomanjkanju opreme in osebja v času pandemije, govorili, preden bi v slovenskem zdravstvu prišlo do krizne situacije, sta Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Svet za razvoj pri SAZU 24. novembra organizirala posvet o etičnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže. Spletni dogodek, na katerem so nastopali govorci različnih strok, je v živo spremljalo več kot 250 gledalcev. V štirih sekcijah so nastopili prof. dr. Matjaž Ambrož, akademik prof. dr. Valentin Hribar, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, prof. dr. Dušan Keber, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, doc. dr. Luka Mišič, izredni član SAZU prof. dr. Marko Noč, prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU, prim. Helena Reberšek Gorišek, akademik prof. dr. Blaž Rozman, izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl, prof. dr. Brigita Skela Savič, akademik prof. dr. Franc Strle, akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Mirjana Ule in dr. Božidar Voljč.

Govorici so v referatih naslovno temo osvetlili z različnih zornih kotov. Večkrat je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba v epidemiji sprejeti sistemske rešitve na državni ravni, da do tragičnih izbir zdravstvenih delavcev sploh ne bi prišlo. Zakonodajalec ima odgovornost, da tudi v času zdravstvene krize poskrbi za ustrezne kapacitete in opremo za varno izvajanje storitev in programov. Posebno pozornost je treba posvetiti domovom za starejše občane, v katerih se, kot nas učijo zadnji meseci, okužbe s covid-19 posebej hitro širijo. Čeprav je vprašanje tragične izbire v krizni situaciji težko, je bilo opozorjeno, da je treba tudi o takem vprašanju razpravljati, saj v nasprotnem primeru celotno breme krizne situacije nosijo zdravstveni delavci. Nekateri govorci so izpostavili, da mora biti odločanje v času, ko primanjkuje virov zdravljenja za vse, strokovno upravičeno, solidarno, razumno in predstavljeno javnosti. Priporočili so tudi dobre prakse iz tujine, ki za življenjsko pomembne odločitve uvajajo skupinsko odločanje. Vsebinska merila za razvrščanje pacientov, če sredstev zdravljenja ni dovolj za vse, niso zakonsko urejena. Velja pa, da morajo biti odločitve zdravstvenega osebja v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli, kot sta denimo prepoved diskriminacije in spoštovanje človekovega dostojanstva. Posebej je bil poudarjen institut vnaprej izražene volje, ki se v Sloveniji redko uporablja, njegovo bistvo pa je, da se potencialni pacienti o tem, kakšno  zdravljenja si želijo, opredelijo , preden se potencialno okužijo in zbolijo. Posvet se je dotaknil tudi težke teme, in sicer pomoči pri tem, da osebe umrejo v skladu z načelom človeškega dostojanstva.

Dogodek, ki se je začel ob 9.00, sta soorganizatorja dogodka izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU sklenila ob 14.00.

Sklepi in priporočila posveta v obliki dokumenta PDF.

Posnetek posveta si je možno ogledati prek povezave ali spodaj.