“Znanje in ustvarjalnost v domačih in mednarodnih raziskavah kriminologije, kaznovalnega prava in kriminalitetne politike; razširjanje spoznanj za prihodnost”

Pravo in možgani

Kriminologija se sooča z resnim preizpraševanjem, kdo je subjekt kriminalnega dejanja, kakšna je njegova odgovornost, kaj vodi posameznika k kriminalni dejavnosti in kako se kriminalno obnašanje lahko prepreči. Vsa ta vprašanja se v sodobnem času postavljajo na nov način. Na eni strani imamo porast kriminalnega obnašanja, ki je vezana na centre ekonomske moči, in ki velikokrat sploh ni prepoznana kot kriminal. Na drugi strani imamo povečano iskanje potencialne deviantnosti ljudi iz obrobja družbe, ljudi, ki so predvsem označeni z revščino, pomanjkljivo izobrazbo, disfunkcionalnim družinskim življenje in razpadajočimi odnosi v skupnosti. Če je torej prva skupina prestopnikov – npr. protagonisti, ki so vezani na moč kapitala, vedno manj nadzorovana iz strani države in vedno manj podvržena pravni regulativi ter kaznovanju za prestopno obnašanje, pa je druga skupina postal jedro raznovrstnih pravno-znanstvenih pristopov, ki pod krinko pomoči, ustvarja nove oblike izključevanja. 

Naš raziskovalni projekt se teh dilem loteva tako, da smo se na eni strani lotili teoretske analize tega, kaj kazensko pravo in družba kot taka dojema kot kriminalni subjekt, kako se definicija tega subjekta spreminja skozi zgodovino in še posebej, kakšne spremembe so se zgodile v dojemanju kriminala v državah, ki so šle skozi tranzicijo od socializma v kapitalizem. V tem kontekstu smo še posebno pozornost posvetili spreminjajočim se družbenim definicijam etike in morale. 

Naslednja pomembna analiza zadeva vpliv znanosti na kazensko pravo in kazansko pravni sistem. Genetika in nevroznanost sta danes dojeti kot znanosti, ki odpirata nove možnosti predvidevanja bodočega kriminalnega obnašanja, hkrati pa ponujata nove načine sojenja. V svetu so se dogodili prvi primeri, ko je bila kazen za določeno kriminalno dejanje zmanjšana zaradi domnevne genetske predisponiranosti posameznika za zločin. Analiza možganov se pojavlja kot vedno bolj sprejemljiv dokazni material tako v kazenskopravnem kot tudi civilnem pravnem postopku. Za kriminologijo to vključevanje znanosti predstavlja velik izziv. Ob navideznem izboljšanju metod preprečevanja kriminalne dejavnosti in ob obljubljanju možnih zgodnjih intervencij, ki bi preprečile, da do kriminalnega obnašanja nekoč pride, so raziskovanja o kriminalni genetiki privedla do novih oblik izključevanja, predvsem na ekonomski in rasni osnovi.

Vodja raziskave: prof. dr. Renata Salecl

Konference in seminarji

Predstavitev poročila Agencije FRA o temeljnih pravicah v EU 2016

Vabilo na Predstavitev Poročila Agencije FRA o temeljnih pravicah v EU 2016 (Fundamental Rights...

Novela KZ-1E: Odprava kazni dosmrtnega zapora

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v sodelovanju z Društvom za kazensko...

Gradnja novega zapora

Inštitut za kriminologijo skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo organizira posvet z...

Raziskovalne notice

Okrogla miza "Pravo v dobi velikega podatkovja: Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?", Ljubljana 2015

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani...

Sramotilni steber Jona Ronsona z Alešem Završnikom

Sramotilni steber je bil nekoč zelo pogosta kazen za opravljivce, lažnivce, krivoprisežnike in...

Pravo v dobi velikega podatkovja: Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

 Vabilo na kolokvij  PRAVO V DOBI VELIKEGA PODATKOVJA: Ali lahko računalnik sodi bolje...