Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu Radeče leta 2017

Merjenje družbenega vzdušja v zaporih in prevzgojnem domu je raziskava, ki v Sloveniji redno poteka že od leta 1980 dalje. Letos jo že šestič izvaja Inštitut za kriminologijo. Če poenostavimo, merjenje družbenega vzdušja zajema merjenje počutja v zavodu, vzdušja, ki v njem vlada in iskanje možnosti za izboljšave. V ta namen v vsakem zavodu v Sloveniji obsojenci in delavci odgovarjajo na enake vprašalnike, na podlagi katerih se lahko izvede analiza družbenega vzdušja.

Raziskava je torej sestavljena iz dveh vsebinskih delov: izvedbe anketiranja po zavodih, ki predstavlja velik logistični zalogaj, zajema pa tudi vnos izpolnjenih vprašalnikov v digitalno obliko, ki omogoča nadaljnjo obdelavo, ter analize rešenih vprašalnikov in sinteze spoznanj.

Raziskavo je do letos za IK vedno vodil starosta slovenske penologije, dr. Franc Brinc, ki je zasnoval tudi za slovenski prostor prilagojen Moosov vprašalnik, ki je bil uporabljen v vseh merjenjih do sedaj, s čimer zagotavljamo longitudinalno primerljivost rezultatov. Tokratno raziskavo ob zasluženi upokojitvi dr. Brinca vodi dr. Mojca M. Plesničar ob sodelovanju dr. Dragana Petrovca, dr. Matjaža Ambroža in Lane Cvikl.

V izvajanje anket po zavodih smo tokrat prvič vključili manjšo skupino usposobljenih študentov, ki so bili v projekt vključeni s pomočjo spodaj navedenih instrumentov.

Anketiranje po zavodih se je zaključilo v poletnih mesecih leta 2017, analiza pa v letu 2019.

Študija IK, pod katero so podpisani Mojca Plesničar, Dragan Petrovec, Marko Drobnjak, Bogomil Brvar in Lana Cvikl, je na voljo na spodnji povezavi.

 

V nadaljevanju pa so podane ugotovitve študentske skupine, ki je delovala pod mentorstvom dr. Matjaža Ambroža, dr. Mojce M. Plesničar in Lane Cvikl.

 

Mojca M. Plesničar

 

UGOTOVITVE ŠTUDENTSKE SKUPINE

SOCIALNO VZDUŠJE V ZAVODIH ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA IN PREVZGOJNEM DOMU LETA 2017 V RS

Z našim prispevkom k raziskavi o merjenju družbene klime v zaporih smo si prizadevali predvsem ugotoviti, kakšne so resnične razmere, odnosi in bivalni pogoji v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu. Zanimalo nas je, kako se leta 2017 v zaporih počutijo obsojenci/obsojenke, gojenci/gojenke ter zaposleni in zaposlene. Mnenje o stanju v zavodu obsojenci/gojenci in delavci lažje podajo zunanjemu izvajalcu, pri čemer vedo, da bodo rezultati ostali anonimni. Ravno v tem je bila prednost našega projekta. Neodvisnost izvajalcev omogoča lažje spoznavanje realne slike o socialni klimi v zavodih.

Pomoč pri raziskavi je potekala tako, da sta vsaj po dva študenta naše projektne skupine skupaj z mentorjem izvajala celodnevne obiske zavodov za prestajanje kazni zapora, kjer smo anketirali obsojence in zaposlene. Obiske smo izvedli v vseh zavodih v Republiki Sloveniji (z izjemo oddelka ZPKZ Maribor v Murski soboti), to so: ZPKZ Dob, ZPKZ Dob – Slovenska vas, ZPKZ Dob – Puščava, ZPKZ Ig, ZPKZ Celje, ZPKZ Koper, ZPKZ Koper – Oddelek Nova Gorica, ZPKZ Ljubljana, ZPKZ Ljubljana – Oddelek Novo Mesto, ZPKZ Ljubljana – Odprti oddelek Ig, ZPKZ Maribor, ZPKZ Maribor – Rogoza ter Prevzgojni dom Radeče. Ob obisku zavoda smo obsojence in zaposlene seznanili z namenom raziskave in jih poučili o vsebini in reševanju anket, nato so se pa navzoči prostovoljno odločili ali želijo izpolniti ankete.

Pri svojem delu smo se ukvarjali tudi z zaporsko statistiko in primerjavo s podobnimi raziskavami iz prejšnjih let. V svoje izsledke smo vključili različne statistične podatke, ki prikazujejo letno številčno stanje v slovenskih zaporih. V projektu smo se osredotočili na primerjavo statističnih podatkov o stanju v zavodih za prestajanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in prevzgojnem domu za leti 2010 in 2016, v ta namen smo primerjali letni poročili Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2010 in 2016.

Naš projekt se opira predvsem na vse naše vtise ter opažanja, ki smo jih zaznali med terenskim delom, torej ko smo izvajali anketiranje po zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu v RS ter se spoznavali z življenjem po zavodih.

2.1. Splošno

Najprej bomo prikazali nekaj splošnih številčnih podatkov za vse zaprte osebe v letu 2010 in 2016 ter te podatke primerjali. Namen je bralcu ustvariti čim bolj realno sliko o dejanskem stanju v zaporih in prevzgojnem domu v Sloveniji.

Graf 1: Povprečno št. zaprtih oseb od leta 1995 do leta 2016

Največ zaprtih oseb se je tako v letu 2010 kot v letu 2016 nahajalo v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob, Ljubljana in Maribor, na četrtem mestu pa je ZPKZ Koper, kar je logično, glede na prostorske kapacitete posameznih zavodov.

VSE ZAPRTE OSEBE LETO 2010 LETO 2016
POVPREČNO ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO
OBSOJENCI 975 1089,5
MLADOLETNI OBSOJENCI 1,4 2,9
MLADOLETNIKI V PD 26,1 19,3
DRUGI 371,2 265,1
SKUPAJ 1373,7 1376,8

Tabela 1: Primerjava med povprečnim številom obsojencev, mladoletnih obsojencev in gojencev oz. mladoletnikov v Prevzgojnem domu v letih 2010 in 2016

Graf 2: povprečno število obsojencev 1995 – 2016 (vključeni tudi vsi obsojenci na vikend zapor in brez obsojenih na hišni zapor)

2.2. Struktura obsojencev

2.2.1. Struktura obsojencev po vrsti nastopa kazni, predkaznovanosti in spolu

Sledeči tabeli sta za naš projekt zanimivi predvsem, ker prikazujeta število povratnikov med obsojenci in obsojenkami, ki so bodisi v letu 2010 bodisi v letu 2016 nastopili oz. nastopile kazen.

NASTOP KAZNI NASTOPILI SAMI PRIVEDENI S PROSTOSTI PRIVEDENI IZ PRIPORA DRUGO SKUPAJ
MOŠKI prvič kaznovani 154 96 164 12 426
povratniki 170 209 132 41 552
SKUPAJ 324 305 296 53 978
ŽENSKE prvič kaznovane 19 12 14 0 45
povratnice 3 3 2 0 8
SKUPAJ 22 15 16 0 53
VSI prvič kaznovani 173 108 178 12 471
povratniki 173 212 134 41 560
SKUPAJ 346 320 312 53 1031

Tabela 2: Struktura obsojencev po vrsti nastopa kazni, predkaznovanosti in spolu v letu 2010

NASTOP KAZNI NASTOPILI SAMI PRIVEDENI S PROSTOSTI PRIVEDENI IZ PRIPORA DRUGO SKUPAJ
MOŠKI prvič kaznovani 194 48 98 482 822
povratniki 222 123 143 269 757
SKUPAJ 416 171 241 751 1579
ŽENSKE prvič kaznovane 14 7 4 22 47
povratnice 34 22 14 8 78
SKUPAJ 48 29 18 40 135
VSI prvič kaznovani 208 55 102 504 869
povratniki 256 145 157 287 845
SKUPAJ 464 200 259 791 1714

Tabela 3: Struktura obsojencev po vrsti nastopa kazni, predkaznovanosti in spolu v letu 2016

2.2.2. Struktura obsojencev po vrsti storjenih kaznivih dejanj

Kazniva dejanja zoper… 1.1.2010 na novo sprejeti skupaj v letu delež v %
število delež v % število delež v %
življenje in telo 152 16,2 61 5,9 213 10,8
človekove pravice in svoboščine 10 1,1 21 2 31 1,6
volilno pravico in volitve 0 0 0 0 0 0
čast in dobro ime 0 0 0 0 0 0
spolno nedotakljivost 132 14,1 52 5 184 9,4
človekovo zdravje 115 12,3 126 12,2 241 12,3
zakonsko zvezo, družino in ml. 6 0,6 42 4,1 48 2,4
delovno razmerje in soc. varnost 1 0,1 1 0,1 2 0,1
premoženje 420 44,9 529 51,3 949 48,2
gospodarstvo 18 1,9 49 4,8 67 3,4
pravni promet 6 0,6 8 0,8 14 0,7
ur. dolžnost in javna pooblastila 3 0,3 0 0 3 0,2
vojaško dolžnost 0 0 0 0 0 0
pravosodje 1 0,1 1 0,1 2 0,1
javni red in mir 44 4,7 82 8 126 6,4
splošno varnost 4 0,4 8 0,8 12 0,6
varnost javnega prometa 23 2,5 50 4,8 73 3,7
okolje, prostor, naravne dobrine 0 0 1 0,1 1 0,1
varnost RS in ustavno ureditev 0 0 0 0 0 0
obrambno moč države 0 0 0 0 0 0
človečnost in mednarodno pravo 1 0,1 0 0 1 0,1
SKUPAJ 936 100 1031 100 1967 100

Tabela 4: Struktura obsojencev po vrsti storjenih kaznivih dejanj leta 2010

Kazniva dejanja zoper… 1.1.2016 na novo sprejeti
M Ž M Ž Skupaj Delež v %
čast in dobro ime 0 0 1 0 1 0,04
človečnost in mednarodno pravo 0 0 2 1 3 0,12
človekove pravice in svoboščine 5 1 18 1 25 0,99
človekovo zdravje 151 5 124 11 291 11,51
delovno razmerje in soc. varnost 6 0 12 2 20 0,79
denarna kazen – izvršba 0 0 23 2 25 0,99
gospodarstvo 69 6 70 5 150 5,93
javni red in mir 33 2 80 7 122 4,82
okolje, prostor, naravne dobrine 1 0 0 0 1 0,04
pravni promet 8 2 8 1 19 0,75
pravosodje 2 0 11 0 13 0,51
premoženje 499 37 713 78 1327 52,47
splošno varnost 4 0 8 0 12 0,47
spolno nedotakljivost 83 3 45 1 132 5,22
ur. dolžnost in javna pooblastila 4 0 2 0 6 0,24
varnost javnega prometa 21 1 20 0 42 1,66
zakonsko zvezo, družino in ml. 33 2 57 2 94 3,72
življenje in telo 132 6 53 4 195 7,71
ostalo 5 0 37 9 51 2,02
SKUPAJ 1056 65 1271 121 2529 100

Tabela 5: Struktura obsojencev po vrsti storjenih kaznivih dejanj leta 2016

2.2.3. Struktura obsojencev po dolžini kazni

Dolžina kazni 1.1.2010 na novo sprejeti SKUPAJ delež v %
moški ženske moški ženske
do 1 meseca 1 0 16 1 18 0,9
več kot 1 do 3 mesecev 3 2 60 7 72 3,7
več kot 3 do 6 mesecev 35 1 138 6 180 9,2
več kot 6 mes. do 1 leta 94 5 239 13 351 17,8
več kot 1 do 2 leti 155 7 281 17 460 23,4
več kot 2 do 3 leta 156 5 127 5 293 14,9
več kot 3 do 5 let 162 6 65 2 235 11,9
več kot 5 do 10 let 187 5 43 1 236 12
več kot 10 do 15 let 73 3 8 0 84 4,3
več kot 15 do 20 let 27 0 1 1 29 1,5
30 let 9 0 0 0 9 0,5
SKUPAJ 902 34 978 53 1967 100

Tabela 6: Struktura obsojencev po dolžini kazni in spolu leta 2010

Dolžina kazni 1.1.2016 na novo sprejeti SKUPAJ delež v %
moški ženske moški ženske
do 1 meseca 2 0 70 11 83 3,3
več kot 1 do 3 mesecev 6 2 72 16 96 3,8
več kot 3 do 6 mesecev 61 6 181 19 267 10,6
več kot 6 mes. do 1 leta 123 9 245 20 397 15,7
več kot 1 do 2 leti 205 8 244 31 488 19,3
več kot 2 do 3 leta 130 11 164 8 313 12,4
več kot 3 do 5 let 193 16 156 7 372 14,7
več kot 5 do 10 let 206 10 116 8 340 13,4
več kot 10 do 15 let 67 2 22 1 92 3,6
več kot 15 do 20 let 41 1 10 0 52 2,1
več kot 20 do 30 let 7 0 5 0 12 0,5
30 let 15 0 2 0 17 0,7
SKUPAJ 1056 65 1287 121 2529 100

Tabela 7: Struktura obsojencev po dolžini kazni in spolu leta 2016

2.2.4. Struktura obsojencev po starosti

starost na dan 1.1.2010 na novo sprejeti SKUPAJ delež v%
moški ženske moški ženske
več kot 18 do 23 let 37 2 78 6 123 6,3
več kot 23 do 27 let 120 8 160 3 291 14,8
več kot 27 do 39 let 404 9 463 13 889 45,2
več kot 39 do 49 let 201 1 168 14 384 19,5
več kot 49 do 59 let 107 10 83 14 214 10,9
več kot 59 do 69 let 28 3 22 3 56 2,8
več kot 69 let 5 1 4 0 10 0,5
SKUPAJ 902 34 978 53 1967 100

Tabela 8: Struktura obsojencev po starosti – 2010

starost na dan 1.1.2010 na novo sprejeti SKUPAJ delež v%
moški ženske moški ženske
več kot 18 do 23 let 39 2 66 1 108 4,3
več kot 23 do 27 let 99 4 134 9 246 9,7
več kot 27 do 39 let 473 22 608 47 1150 45,5
več kot 39 do 49 let 252 14 282 33 581 23
več kot 49 do 59 let 135 13 155 17 320 12,7
več kot 59 do 69 let 47 8 39 12 106 4,2
več kot 69 let 11 2 3 2 18 0,7
SKUPAJ 1056 65 1287 121 2529 100

Tabela 9: Struktura obsojencev po starosti – 2016

2.3. Obsojenci, obsojeni na mladoletniški zapor in mladoletniki v prevzgojnem domu

Zavod 1.1.2010 na novo sprejeti SKUPAJ priliv odpuščeni odliv 31.12. 2010 povprečno število
Celje 1 1 2 0 1 0 1 1,4
Ig 0 0 0 0 0 0 0 0
Radeče 25 13 38 3 11 5 25 26,1
SKUPAJ 26 14 40 3 12 5 26 27,5

Tabela 10: Gibanje števila mladoletnikov po zavodih v letu 2010

Zavod 1.1.2016 na novo sprejeti SKUPAJ priliv odpuščeni odliv 31.12. 2016 povprečno število
Celje 3 2 5 0 4 0 1 2,9
PD Radeče 19 23 42 14 20 12 25 19,3
SKUPAJ 22 25 47 14 24 12 26 22,2

Tabela 11: Gibanje števila mladoletnikov po zavodih v letu 2016

2.4. Tujci med zaprtimi osebami

Zavod Skupno število zaprtih oseb v letu 2010 Skupno število zaprtih oseb v letu 2016
Dob 54 68
Slovenska vas 3 1
OO Puščava 0 /
Ig 28 29
Celje 39 50
Koper 71 88
Nova Gorica 15 10
Ljubljana 165 123
Novo mesto 79 68
OO Ig 0 4
Maribor 53 61
Murska Sobota 31 19
OO Rogoza 1 1
Radeče 2 /
SKUPAJ 541 522

Delež tujcev iz leta 2010 se je v primerjavi z letom 2016 povečal iz 11.8% na 13.9%, torej za 2.1%, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafikona iz Letnega poročila UIKS za leto 2016:

2.5. Napadi na delavce

leto Število napadov Število poskusov napada Število groženj Težje poškodbe Lažje poškodbe Psihične posledice Brez poškodb
2010 8 5 47 0 3 24 32
2016 23 7 12 0 4 13 7

2.6. Konflikti med zaprtimi osebami

Zavod Število konfliktov v letu 2010 Število konfliktov v letu 2016
Dob 32 24
Ig 10 15
Celje 20 10
Koper 14 15
Nova Gorica 2 3
Ljubljana 45 31
Novo Mesto 5 16
Maribor 25 41
Murska Sobota 1 18
Rogoza 0 2
Radeče 20 9
skupaj 174 184

Kot je razvidno iz tabele se število konfliktov ni veliko spreminjalo, med letoma 2010 in 2016 je razlika v številu konfliktov 10.

2.7. Delo zaprtih oseb

Razporeditev na delo Skupaj na dan 1.1.2010 Skupaj na dan 1.1.2016
JGZ 263 150
Hišna dela 184 220
Zunaj zavoda 28 10
12.člen 10 46
Terapevtsko delo 52 57
Redno izobraževanje 9 54
Dela ni bilo moč zagotoviti 647 605
Delo odklonili 62 31
Za delo nezmožni 84 53

Naslednja tabela prikazuje razporeditev na novo sprejetih zaprtih oseb na delo v letu 2010 in 2016:

Razporeditev na delo Skupaj v letu 2010 Skupaj v letu 2016
JGZ 401 463
Hišna dela 253 302
Zunaj zavoda 21 8
12.člen 21 57
Terapevtsko delo 7 45
Redno izobraževanje 6 25
Dela ni bilo moč zagotoviti 2325 1172
Delo odklonili 42 50
Za delo nezmožni 177 93

Kot je razvidno iz tabele, je številka zaprtih ose, katerim ni mogoče zagotoviti dela visoka. To priča proti vsesplošno razširjenemu mnenju, da zaprte osebe ne želijo delati. Se pa je številka iz leta 2010 znižala v letu 2016 in je bilo več osebam zagotovljeno delo, kar je pozitiven rezultat.

2.8. Kadrovske razmere

Naslednja tabela prikazuje število vseh zaposlenih in število pravosodnih policistov na dan 31.12.2010 in 31.12.2016.

Na dan 31.12.2010 Na dan 31.12.2016
Število vseh zaposlenih 868 845
Število pravosodnih policistov 525 537

Število vseh zaposlenih se je v primerjavi z letom 2010 v letu 2016 zmanjšalo, povečalo pa se je število pravosodnih policistov. Zadostno število zaposelnih vpliva na kvaliteto delovnih pogojev in dela ter posledično na socialno vzdušje v zavodih.

2.9. Prostorske razmere

Prostorska zmogljivost zavodov se izračunava na osnovi standardov, ki znašajo 9 kvadratnih metrov za enoposteljno in 7 kvadratnih metrov za skupinsko sobo na zaprto osebo. Naslednja tabela prikazuje zasedenost posameznih zavodov in oddelkov glede na povprečno število

zaprtih oseb v letu 2010:

Zavod Zmogljivost Povprečno število zaprtih Delež zasedenosti v %
Dob 233 412,4 177,00
Slovenska vas 63 51,3 81,43
OO Puščava 17 16,2 95,29
Ig 83 49,6 59,76
Celje 96 90,9 94,69
Koper 110 133,7 121,55
Nova Gorica 32 29,8 93,13
Ljubljana 128 245 191,41
Novo mesto 35 45,3 129,43
OO Ig 27 18,1 67,04
Maribor 146 178,8 122,47
Murska Sobota 41 37,6 91,71
OO Rogoza 36 38,9 108,06
Radeče 68 26,1 38,38
skupaj 1115 1373,7 123,20

Naslednja tabela pa prikazuje zasedenost posameznih zavodov in oddelkov glede na povprečno število zaprtih oseb v letu 2016:

Zavod Zmogljivost Povprečno število zaprtih Delež zasedenosti v %
Dob 449 498,6 111,1
Slovenska vas 70 61,4 87,1
OO Puščava 21 18,7 90,5
Ig 86 92,6 108,1
Celje 98 88,6 90,8
Koper 110 107,6 98,2
Nova Gorica 28 22,3 78,6
Ljubljana 135 170,8 126,7
Novo mesto 35 38,0 108,6
OO Ig 27 28,9 107,4
Maribor 146 155,6 106,8
Murska Sobota 34 31,3 91,2
OO Rogoza 36 43,2 119,4
Radeče 47 19,3 40,4
Skupaj 1322 1376,8 104,2

Kot kažejo podatki iz tabele ostaja prezasedenost zavodov še vedno eden izmed osrednjih problemov, s katerimi se sooča slovenski zaporski sistem. Stanje prezasedenosti negativno vpliva na socialno klimo v zavodih. Bivalne, delovne in prostorske razmere se med posameznimi zavodi in oddelki po podatkih iz poročila sicer razlikujejo. Največ težav povzročajo preveliki bivalni prostori, v katerih je bilo nastanjeno večje število zaprtih oseb. Dodaten problem predstavlja zastarela, dotrajana in pomanjkljiva oprema bivalnih in drugih prostorov.

Statistična in kvalitativna obdelava podatkov nista bili del študentskega projekta in še potekata.

Še preden smo začeli z anketiranjem v posameznih zavodih, smo pripravili uvodni nagovor, v katerem je predstavljen namen naše raziskave in način izpolnjevanja vprašalnikov. Uvodna predstavitev je bila prvi stik posameznega študenta z anketiranci, zato smo se zavedali, kako pomembna za potek naše raziskave je njena vsebina, še bolj pa način, na katerega bo posamezni študent projekt predstavil zaposlenim, obsojencem, obsojenkam in gojencem.

Osnovna vsebina uvodnega nagovora:

Pozdravljeni,

Inštitut za kriminologijo od leta 1980 že šestič opravlja merjenje družbenega vzdušja v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu.

Merjenje družbenega vzdušja je zapleteno poimenovanje, s katerim želimo zelo preprosto zajeti vaše počutje v zavodu, vzdušje, ki v njem vlada in najti možnosti za izboljšave. V ta namen v vsakem zavodu v Sloveniji obsojenci in delavci odgovarjajo na enake vprašalnike. Odgovori bodo zato lahko pokazali, kako delavci in obsojenci doživljate isto družbeno vzdušje v zavodu, ki ga skupaj tudi soustvarjate.

Vsa vprašanja so iz življenja v tem zavodu/oddelku, npr. kakšna je hrana, spalnica, stranišče, kakšni so odnosi med delavci in obsojenci, ogroženost pred nasiljem in napadi in podobno. Z izpolnjevanjem vprašalnika boste lahko povedali, kaj se vam v zavodu zdi dobro in kaj slabo.

Vprašalnik je anonimen, kar pomeni, da se nanj nikakor ni treba podpisati, zato nihče ne bo mogel ugotoviti, kdo je izpolnil kateri vprašalnik. Vaše odgovore bomo po anketiranju odnesli in jih po vnosu podatkov v računalnik tudi uničili. Ker vam odgovori na vprašalnik ne morejo škodovati, lahko na vprašanja odgovorite povsem odkrito – samo tako bomo lahko ugotavljali dejansko družbeno vzdušje.

Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno, vendar vas prosim, da izpolnite vprašalnik in pomagate spoznati vaše počutje in razmere v tem zavodu.

Z izvedbo raziskave želimo prispevati k izboljšanju vzdušja in vaših življenskih razmer v tem zavodu/oddelku. Rezultati raziskave (v drugi polovici 2017)bodo lahko koristili tudi tistim med vami, ki prestajate daljšo kazen, koristili pa bodo vsem tisočem obsojencev, obsojenkam oziroma gojencem, ki bodo za vami prihajali v ta zavod/oddelek prihodnjih 5, 10, 50 ali 100 let.  

Kdor je pripravljen odgovarjati na vprašanja, naj ostane v tem prostoru, mi pa bomo razdelili vprašalnike in svinčnike.

Pripravljenost za sodelovanje v posameznih zavodih je bila v veliki meri odvisna uvodnega nagovora, zato smo ga sproti prilagajali in spreminjali glede na anketirano skupino. Uvodna predstavitev je bila pogosto skrajšana in poenostavljena, bolj sproščena, predvsem pa je bila dodana navedba o trajanju reševanja ankete, saj je bilo to skoraj najpogostejše vprašanje.

Študentje so anketirance tudi sproti, ne zgolj v uvodnem nagovoru, spodbujali k izpolnjevanju vprašalnikov in zapisovanju morebitnih dodatnih pripomb. Nekateri obsojenci so vprašalnike izpolnjevali z veseljem, nekateri so imeli do tega precejšni odpor, nekateri pa so izpolnjevanje celo odklonili, vse to pa je bilo v veliki meri odvisno od naše uvodne predstavitve.

Kljub velikemu pomenu naše uvodne predstavitve projekta in našega odnosa do obsojencev, obsojenk in gojencev, pa je bilo izredno pomembno tudi to, kako so nas še pred naših nagovorom predstavili zaposleni. V zavodih, v katerih so tudi zaposleni videli smisel naše raziskave, smo bili deležni veliko več pomoči pri sami izvedbi, kar se je seveda poznalo tudi na številu obsojecev, obsojenk in gojencev, ki so želeli sodelovati. V nekaterih zavodih pa so nekakšen odpor in nezanimanje za naš projekt pokazali tudi zaposleni, zato je bila tudi izvedba nekoliko težja, število anketirancev pa temu primerno manjše.

Izvajalci raziskave smo za namene raziskave opravili 22 obiskov zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in en obisk prevzgojnega doma v Radečah. Za boljše razumevanje tega, kako je potekalo naše terensko delo, smo o vsakem obisku napisali kratko poročilo, v katerem smo povzeli potek obiska, način izvedbe raziskave in morebitne ovire, s katerimi smo se soočili na posameznem obisku. V poročilih so zajeta naša opažanja glede odnosa med obsojenci, med obsojenci in zaposlenimi ter med zaposlenimi samimi. Neverbalna komunikacija, ki smo jo doživeli med izvajanjem raziskave v posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora, nam je pogosto o socialni klimi, ki vlada v zavodih, povedala več kot sami rezultati izpolnjevanja vprašalnikov.

1. ZPKZ Koper (11. 5. 2017)

Anketiranje zaposlenih je potekalo v sejni sobi, kjer je bil ves čas prisoten tudi eden izmed izvajalcev raziskave, da je lahko nudil morebitno pomoč pri izpolnjevanju vprašalnikov. Preostali izvajalci so v jedilnici po skupinah anketirali obsojence. Čas izvajanja anketiranja je bil ravno po kosilu, kar se je izkazalo kot zelo dobro, saj so imeli obsojenci čas in se jim ni nikamor mudilo, kar se je poznalo tudi na visokem odstotku udeležbe pri reševanju vprašalnikov.  Na splošno je bil odziv dober. K temu sta veliko pripomogla predvsem organiziranost zavoda in pripravljenost osebja na naš obisk.

2. ZPKZ Ljubljana – odprti oddelek Ig (6. 6. 2017)

Izvajalci raziskave smo prišli v ZPKZ Ljubljana – odprti oddelek Ig, kjer smo najprej anketirali vodjo oddelka in pravosodnega policista, ki sta oba privolila v izpolnjevanje vprašalnika. Odličen odziv je bil tudi med obsojenci, saj so prav vsi razen enega izpolnili vprašalnik. Pri izvedbi anketiranja v zavodu tako ni bilo nobenih posebnosti ali zapletov, tudi odziv je bil zelo dober, kar je verjetno povezano tudi z režimom prestajanja zaporne kazni, saj smo bili na odprtem oddelku. Za obsojence, ki prestajajo vikend zapor in zaposlene, ki v času izvajanja raziskave niso bili prisotni, smo pustili vprašalnike in kuverte s plačano poštnino, da bodo izpolnjene vprašalnike poslali na Inštitut za kriminologijo.

3. Prevzgojni dom Radeče (19.6.2017)

Izvedba anketiranja v prevzgojnem domu Radeče je bila zagotovo specifična in drugačna od preostalih obiskov. V tem primeru smo imeli namreč opravka predvsem z mladoletnimi osebami, poleg tega je bilo med njimi kar nekaj nepismenih, kar je od izvajalcev raziskave terjalo še bolj individualen pristop kot sicer.

Po prihodu v prevzgojni dom nas je ena od zaposlenih pospremila do objekta, v katerem je delalo nekaj gojencev. Ko smo vstopili v delavnico in se predstavili ter povedali kaj je namen obiska, je bilo najprej zaznati neodobravanje, saj smo prišli med njihovo malico. Žal se je že takoj na samem začetku pokazala slaba organiziranost, a smo vseeno počakali na konec malice, nato pa smo izvedli anketiranje. Ker je bilo na terenu več izvajalcev, smo se razdelili, saj smo takoj lažje nudili pomoč vsem gojencem pri reševanju vprašalnikov. Vprašalnike so reševali v delavnici, v sobi in v pisarni pedagoginje. Slišati je bilo tudi nekaj pripomb s strani gojencev, ”da je to vse skupaj brez veze” oziroma ”da gre raje na cigareto”, vendar so bili v manjšini, saj se je večina odločila za izpolnjevanje vprašalnika.

Reševanje ankete je potekalo nemoteno, bilo je nekaj splošnih vprašanj o namenu raziskave ter nekaj negodovanja nad ponavljanjem vprašanj in dolžino vprašalnika. Ko smo jim pojasnili namen vsega skupaj, je reševanje potekalo mirno in brez težav. Nekaj slabega vtisa je pustil dogodek, ko je med izvajanjem anketiranja vstopila pedagoginja in enemu od gojencev rekla, naj pohiti z reševanjem, saj mora k zdravniku, ki bo kmalu nehal delati.

Zanimiva je bila tudi izkušnja, ko je bilo potrebno izvesti anketiranje z le eno osebo. V tem primeru je eden od zaposlenih želel ostati v prostoru, a ker to ne zagotavlja prave anonimnosti in sproščenosti gojenca, je izvajalka raziskave prosila zaposlenega, če zapusti prostor in s tem olajša izvedbo anketiranja. Zaposleni s tem ni bil zadovoljen, a je prostor vseeno zapustil, ob tem pa pripomnil, da je to lahko nevarno in da to počne na lastno odgovornost ter ji pokazal tudi gumb za alarm. Izkušnja pa je bila ravno nasprotna, saj je bil gojenec zelo vljuden in prijazen, izvajalka raziskave pa se niti za trenutek ni počutila ogroženo.

Na koncu smo se z zaposlenimi pogovorili o poteku naše raziskave ter o izvedbi anketiranja za gojence in zaposlene, ki v času izvedbe raziskave niso bili prisotni. Dogovorili smo se, da za te osebe pustimo vprašalnike in kuverte, ki jih bodo rešene poslali na Inštitut za kriminologijo.

4.  ZPKZ Dob (20. 6. 2017)

To je bil naš prvi obisk v največji zavod za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, ZPKZ Dob. Najprej smo imeli uvodni sestanek z zaposlenimi, ki pa nam niso dali nobenih posebnih navodil glede oblačenja, obnašanja oziroma izdajanja osebnih podatkov, kar poudarjamo zato, ker je bilo kasneje podanih nekaj kritik na ta račun. Namen obiska je bila izvedba anketiranja v 5. in 6. oddelku ZPKZ Dob.

V 5. oddelku smo imeli neprijetno izkušnjo, saj so bili vsi obsojenci v skupni sobi, kar je pomenilo veliko gnečo. Ker ni bilo na voljo dovolj stolov, je v anketiranje privolilo le toliko obsojencev, kolikor je bilo stolov. Žal se je to poznalo na številu obsojencev, ki so bili pripravljeni sodelovati, ki bi bilo glede na izkušnje iz ostalih zavodov gotovo večje ob drugačni organiziranosti.

V 6. oddelku je bilo dogovorjeno, da anketiranje izvedemo v času namenjenem za t. i. male skupine. To je čas, ko se obsojenci dobijo s pedagoginjo in se pogovarjajo o aktualnih zadevah v oddelku/zavodu. Pedagoginja je bila zelo prijazna do nas, bila je tudi v dobrih, prijateljskih odnosih tako s pravosodnimi policisti kot tudi z obsojenci. V skupnem prostoru, ki izgleda kot majhna učilnica (prostor je premajhen za vse obsojence, ki jih je med 80 in 90), smo bili najavljeni po koncu t. i. male skupine. Ko so končali, je pedagoginja povedala, da bomo izvajali raziskavo in naj ostane, kdor želi. Ostalo je le 14 obsojencev, kar je zelo malo in pod pričakovanji, a so vsaj ti obsojenci zavzeto izpolnjevali vprašalnike. Izvedbo anketiranja nam je olajšalo tudi to, da je imel vsak od obsojencev svoj stol in mizo, kjer je lahko v miru izpolnil vprašalnik. Vseeno pa čas izvedbe ni bil najbolj primeren, saj so imeli obsojenci takrat popoldanski počitek oziroma prosti čas, kar se je odrazilo v slabšem odzivu na reševanje vprašalnikov – mnogi obsojenci so raje izkoristili lepo vreme in se odpravili na sprehod ali v fitnes.

5.  ZPKZ Dob (21. 6. 2017)

Takoj po prihodu v zavod smo imeli sestanek s strokovno delavko, sledilo je anketiranje v 2. oddelku. Pravosodni policisti in strokovna delavka so pritiskali na zapornike, da morajo reševati hitro, saj nimajo veliko časa za to. Eden od pravosodnih policistov je pripomnil, da zaradi nas ni imel časa za malico. Ni bilo videti, da bi se osebje v zavodu prav dosti trudilo, da bi obsojence spodbudilo k reševanju. Eden od pravosodnih policistov je tudi opazno gledal pod prste obsojencu, ki je reševal anketo, tako da mu je na koncu kar obsojenec sam rekel, če se lahko umakne, ker je vprašalnik anonimen. Sicer je bilo osebje na Dobu do nas zaščitniško. Večkrat so nas opozorili, naj se z obsojenci o ničemer ne pogovarjamo in naj ne dajemo nobenih osebnih podatkov. Svetovali so nam tudi, naj se ne zapletamo v noben pogovor.

Če je bil dopoldanski del anketiranja dobro izpeljan, je bilo popoldne popolnoma drugače. Prišlo je namreč do enakega zapleta kot pri prvem obisku ZPKZ Dob, saj so imeli obsojenci v tem času popoldanski počitek, kar je imelo za posledico slabši odziv obsojencev na reševanje vprašalnikov. Kljub tej okoliščini je prišlo šest obsojencev. Glede na to, da smo obsojence k reševanju pozvali kar na hodniku, menimo, da bi bilo vseeno bolje, če bi obsojence zbrali v skupnem prostoru, jim predstavili namen raziskave in nato začeli z reševanjem vprašalnikov.

6.  ZPKZ Dob (22. 6. 2017)

Tretji obisk ZPKZ Dob je bil namenjen izvedbi anketiranja v 3. oddelku. Tako kot ob prejšnjem obisku smo imeli namen izvajati raziskavo v dveh delih – dopoldne in popoldne, saj bi tako zajeli kar največje število obsojencev (tudi tiste, ki dopoldne delajo). Ob prihodu nas je sprejela strokovna delavka, ki pa nas je predstavila kot sodelavce inštituta za prehrano, kar nas je spravilo v zelo nelagoden položaj, verjetno so si tudi obsojenci ustvarili neko mnenje o nas. Izvajalci raziskave smo se razdelili v dve skupini, vsaka je izvajala anketiranje na enem hodniku. Eno skupino je spremljal strokovni delavec, ki je bilo zelo korekten, ves čas je lepo komuniciral z zaporniki, dobili smo vtis, da mu obsojenci zaupajo in tako povedo tudi svoje probleme. V redu je bilo tudi, ker med reševanjem ni gledal v ankete obsojencem. Poleg je bil še pravosodni policist, ki se je večkrat ustavil ob obsojencih med reševanjem vprašalnika, kar jih je zagotovo spravilo v neprijeten položaj. Poleg tega je bilo v zavodu čutiti, da se zaposleni počutijo, kot da nam delajo veliko uslugo. Podobno izkušnjo je imela tudi druga skupina, saj je bilo tudi tam slišati negodovanje s strani zaposlenih. Odziv obsojencev za reševanje vprašalnikov je bil bolj slab, veliko je bilo pripomb, da se tako ali tako nič ne spremeni ter da se ankete le ponavljajo.

Sledila je popoldanska izvedba, ki je prinesla razočaranje, saj se nihče od obsojencev ni odločil za reševanje vprašalnika. Poleg tega smo že na sprejemu naleteli na hladen odnos, češ da smo zamudili nekaj minut, čeprav smo čakali na dogovorjenem mestu, a je očitno prišlo do nesporazuma. Ko smo vseeno prišlo do obsojencev, so jih zbrali kar na hodniku, nas pa prestavili kot ”neke študente”, kar je bil slab obet za nadaljevanje. Po predstavitvi namena raziskave so imeli obsojenci 15 minut časa za razmislek, nato pa naj pride v skupno sobo, kdor želi reševati. Menimo, da je bil to napačen pristop, saj se prav nihče od obsojencev ni odločil za reševanje ankete, nedvomno pa je k temu pripomogel tudi pristop pravosodnih policistov, ki so pokazali veliko negodovanja. Vseeno smo nekaj besed spregovorili s pravosodnimi policisti, ki so bili mnenja, da na tak način ne moremo izvajati raziskave, saj so obsojenci stalno zasedeni. Trdili so, da bi bilo najbolje, da vprašalnike za obsojence pustimo kar v zavodu, nato pa bo strokovni sodelavec poskrbel, da jih bodo rešili in poslali na Inštitut za kriminologijo. Ta predlog se nam je zdel metodološko sporen, zato smo ga zavrnili.

7.  ZPKZ Dob (26. 6. 2017)

Tokratni obisk ZPKZ Dob je bil namenjen izvedbi anketiranja v 4. oddelku in anketiranju zaposlenih v zavodu. Zaposlene v zavodu smo zbrali v sejni sobi in tam izvedli skupinsko anketiranje, pri popoldanski izvedbi anketiranja v 4. oddelku pa je ponovno prišlo do nesporazuma in smo izvajalci anketiranja prišli prepozno.

8. ZPKZ Dob – odprti oddelek Puščava in ZPKZ Dob – polodprti oddelek Slovenska vas (27. 6. 2017)

V spremstvu enega od zaposlenih smo opravili anketiranje v odprtem oddelku Puščava in v polodprtem oddelku Slovenska vas. V obeh zavodih je zaposleni zelo poudaril pomen naše raziskave in da ‘’ne gre le za eno diplomsko nalogo’’ ter obsojence spodbudil k reševanju vprašalnikov – temu primeren je bil tudi odziv, saj so v odprtem oddelku Puščava vprašalnik rešili prav vsi, tudi v polodprtem oddelku Slovenska vas pa je večina obsojencev rešila vprašalnik. Če smo izvajalcu pri katerem od obsojencev opazili, da je pozabil rešiti zadnji vprašalnik, so prav vsi brez negodovanja rešili tudi tega. Odziv je bil torej zelo dober, poleg režima prestajanja kazni zapora (polodprti oziroma odprti oddelek) ima veliko zaslug za to zagotovo zaposleni, ki nas je spremljal, saj je obsojencem večkrat poudaril, da gre za pomembno raziskavo in jih tako še dodatno spodbudil k reševanju. Tokratna izkušnja je bila res samo pozitivna.

9. ZPKZ Dob (27. 6. 2017)

Zaradi slabšega odziva ob prvem obisku na posameznih oddelkih, smo se tokrat odločili, da bomo obiskali obsojence v okviru domskih skupnosti, kjer naj bi bili zbrani vsi obsojenci enega oddelka. Izvajalci smo se razdelili v skupine, da bi lahko obiskali vse obsojence hkrati.

V 2. oddelku so bili obsojenci zbrani v fitnes sobi, izvajalka raziskave pa je prisostvovala tudi splošnemu sestanku o zadevah v zavodu oziroma na tem konkretnem oddelku. Ko je bil sestanek končan, je izvajalka predstavila namen raziskave in pozvala obsojence k reševanju vprašalnikov. Ker je bil že sam odziv na sestanek dokaj slab (okoli 20 obsojencev, nikakor pa to niso vsi obsojenci iz oddelka), je bil temu primeren tudi odziv na reševanje vprašalnika, saj jih je večina zapustila prostor. Kdor je ostal, je brez pripomb rešil vprašalnik. Kar se tiče organizacije, ni prišlo do podobnih zapletov kot ob prejšnjih obiskih, zaposleni so imeli lep odnos, nekoliko je pokvarilo vtis le to, da je moralo nekaj obsojencev stati, saj ni bilo dovolj klopi za vse.

V 3. oddelku se je izvajalka prav tako udeležila domskega sestanka. Med čakanjem na začetek sestanka ji je nekdo od zaposlenih dejal, da se obsojence pogosto anketira za potrebe diplomskih in magistrskih nalog, zato med njimi ni pravega interesa za izpolnjevanje vprašalnikov, saj so tega že naveličani. Ob začetku sestanka so izvajalko raziskave predstavili kot ”neko študentko, ki anketira”, prav tako je imela izvajalka občutek, da je bila prisotnim tam (tako zaposlenim kot obsojencem) odveč. Več kot očitno je imela pravi občutek, saj se po predstavitvi namena raziskave prav nihče ni odločil za sodelovanje. Nekateri izmed njih so rekli, da so ankete že rešili ob prejšnjih obiskih. Po koncu sestanka je izvajalka želela pustiti nekaj vprašalnikov in kuvert v njihovih skupni sobi, ko je do nje pristopil eden od obsojencev in ji rekel, da bo poskusil prepričati čim več obsojencev, naj rešijo vprašalnik. Obsojenec je dobil podporo tudi s strani zaposlenih in čez nekaj tednov so nam res izročili kuverto s kar nekaj rešenimi vprašalniki, kar nas je pozitivno presenetilo.

V 4. oddelku je izvajalka pred pričetkom domskega sestanka nagovorila obsojence, jim predstavila namen raziskave ter jih pozvala k reševanju vprašalnikov po zaključku sestanka. Na sestanku prisotnost izvajalke ni bila zaželena, kar veliko pove o nepripravljenosti zaposlenih pri pomoči k uspešni izvedbi raziskave. Tudi v tem primeru odziv obsojencev ni bil dober, saj sta pripravljenost za reševanje vprašalnika pokazala le dva obsojenca, ki pa sta bila precej zgovorna in sta izvajalki podala kar nekaj informacij o razmerah v zavodu tudi mimo vprašalnika – pohvalila sta hrano, kritike pa so letele na razporeditev obsojencev po sobah, saj so pomešani vsi skupaj, ne glede na težo kaznivega dejanja. S strani zaposlenih je bilo čutiti, da je izvedba raziskave nezaželena, zato jim je neodzivnost obsojencev verjetno ustrezala, saj niso želeli, da pridobimo veliko informacij o dejanskem stanju v zavodu.

V 6. oddelku je izvajalka naletela na prijazen sprejem s strani zaposlenih, a so vseeno izrazili željo, da ni prisotna na domskem sestanku, zato je počakala pri pravosodnih policistih. Tudi onadva sta bila izjemno prijazna, izvajalki raziskave sta ponudila čaj ali kavo, lahko je celo spremljala, kako poteka nadzor celotnega bloka, razložila sta ji tudi nekatere postopke. Po koncu sestanka je odšla v skupni prostor in izvedla anketiranje. Skoraj vsi obsojenci so ostali, a je bilo med njimi kar nekaj takih, ki so anketo že rešili ob prejšnjem obisku. Preostali so sodelovali pri reševanju vprašalnikov, le eden je obupal zaradi dolžine vprašalnika. Izvajalka je še opazila, da so anketo reševali bolje urejeni obsojenci (sveža oblačila, čist in urejen videz).

10. ZPKZ Dob (28. 6. 2017)

Namen obiska je bilo anketiranje pravosodnih policistov. Sprejel nas je eden izmed njih in nam povedal, da je čas malice, poleg tega imajo ob sredah dopoldne obsojenci tudi obiske in so pravosodni policisti še bolj obremenjeni kot druge dni. Na vprašanje, če bo popoldne kaj bolje, je odgovoril, da ne bo neke razlike, zato je predlagal, da mu pustimo kuverte in vprašalnike, nato pa bo on poskrbel, da se bo to razdelilo in rešilo, nekaj že rešenih vprašalnikov pa smo odnesli na Inštitut za kriminologijo. Ker bi v jedilnici dobili le nekaj pravosodnih policistov, smo se odločili za drugo možnost in tako tam pustili vprašalnike. Pravosodni policist, ki nas je spremljal, je bil sicer zelo korekten, prijazen, razumel je namen raziskave in tudi sam povedal, da je to pomembna raziskava in da bo poskrbel, da bodo vprašalnike reševali na delovnem mestu, ne pa doma, saj se potem veliko vprašalnikov ne vrne.

11.  ZPKZ Dob – odprti oddelek Puščava in ZPKZ Dob – polodprti oddelek Slovenska vas (2. 7. 2017)

Namen tokratnega obiska je bila izvedba anketiranja obsojencev, ki prestajajo vikend zapor in čez teden niso bili prisotni. Ob prihodu izvajalcev je pravosodni policist rekel, da je vsakega obsojenca posebej vprašal, ali želi sodelovati in so čisto vsi odklonili sodelovanje. Izvajalci so vseeno vztrajali in želeli zbrati obsojence v jedilnici, da jim sami predstavijo namen raziskave. Po nagovoru so se čisto vsi odločili, da bodo izpolnili vprašalnik, nekateri so bili celo razočarani, ker niso smeli sodelovati v raziskavi, saj so bili na prestajanju kazni manj kot en mesec. Na odprtem oddelku Puščava je bilo slišati več dobrih stvari o zavodu, medtem ko so na polodprtem oddelku Slovenska vas izrazili dvom glede anonimnosti vprašalnika in tudi glede neodvisnosti izvajalcev raziskave.

12. ZPKZ Maribor (4. 7. 2017)

Po več obiskih največjega slovenskega zapora na Dobu je sledila izvedba anketiranja v ZPKZ Maribor. V zavodu so nas zaposleni lepo sprejeli in nam tudi pomagali pri izvedbi anketiranja, saj so obsojencem zagotovili 30 minut prostega časa (kdor je reševal vprašalnik, je šel lahko 30 minut prej s svojega delovnega mesta). Anketiranje smo izvedli v jedilnici, vse je potekalo nemoteno, morda smo imeli le občutek, da je želel imeti pravosodni policist prevelik nadzor nad obsojenci. Kasneje smo izvedli še anketiranje zaposlenih, ki je prav tako potekalo nemoteno. Ko smo popoldne anketirali še preostale obsojence, so nas namestili v manjši prostor, ki nikakor ni bil primeren za sproščeno reševanje vprašalnikov. Po nagovoru obsojencev je bilo slišati komentarje, da je to brez veze in da se nič ne bo spremenilo, zato je kar nekaj obsojencev zapustilo prostor. Kdor je ostal, je izpolnil vprašalnik. V glavnem smo bili v ZPKZ Maribor deležni prijetnega odziva s strani zaposlenih, s katerimi smo se tudi veliko pogovarjali.

13. ZPKZ Ljubljana (5. 7. 2017)

V zavodu nas je pričakala strokovna delavka, ki nas je pospremila v skupno sobo in poklicala obsojence s polodprtega oddelka. Obsojenci so pomagali postaviti mize in stole, nato pa smo opazili, da jih ni ravno veliko. Strokovna delavka je rekla, da so bili povabljeni vsi, a nekateri ne želijo iz sobe. Prosili smo jo, če se med izvajanjem ankete umakne iz prostora, kar je ob vidni užaljenosti tudi storila. Z njo je odšla še ena od izvajalk, da razdeli vprašalnike še dvema pravosodnima policistoma, ki sprva nista pokazala navdušenja, nato pa sta na prigovarjanje izvajalke vseeno pristala na to, da bosta vprašalnik izpolnila in ga kasneje prinesla. Medtem je ta ista izvajalka srečala obsojenca, ki je trdil, da ga nihče ni povabil k reševanju, bi pa z veseljem izpolnil vprašalnik. Proti koncu reševanja vprašalnikov je tako prišel obsojenec, ki je trdil, da ga niso pozvali k reševanju, saj se zaposleni bojijo, da bo vse povedal po resnici. Kljub temu, da ne vemo pravega razloga za to, da obsojenca niso pozvali k reševanju, smo mnenja, da je to skrajno neprimerno. Ta isti obsojenec je celo izjavil, da je pripravljen dati izjavo za medije, kaj se v resnici dogaja v zavodu. Reševanje vprašalnikov je sicer potekalo brez težav, bilo je le nekaj pripomb glede dolžine ankete, zato sta dva obsojenca tudi zapustila prostor, saj se je bližal njihov čas za sprehod.

Po opravljenem dopoldanskem delu anketiranja smo se vrnili popoldne, da anketiramo še preostale obsojence. Strokovna delavka je predlagala, da se izvajalci razdelimo in izvajamo raziskavo vsak posebej (en v kuhinji, en v delovnem obratu ipd.), vendar smo izrazili željo, da bi zaradi kvalitete izvedbe raziskave to raje izvajali skupaj (predstavitev namena raziskave, pomoč pri reševanju …). Ker smo naleteli na neodobravanje s strani strokovne delavke, smo potem sledili njenemu predlogu in se razdelili. Izvajalka, ki je anketirala prisotne obsojence in zaposlene v jedilnici, je povedala, da je bilo prisotnih bolj malo, a so skoraj vsi rešili vprašalnik. K reševanju je pozvala še delavce v pralnici, a se nihče ni želel udeležiti reševanja ankete. Druga izvajalka je odšla v sejno sobo z namenom anketiranja zaposlenih. Razen dveh, ki sta raje odšli na kavo, so se ostali odločili za reševanje vprašalnika, pri tem pa so imeli kar nekaj negativnih pripomb. Tudi preostali izvajalci so slišali predvsem negativne stvari, prav tako so občutili veliko nezadovoljstvo nad stanjem v zavodu.

Po opravljenem anketiranju je stekel pogovor z eno izmed zaposlenih. Zaposlena je pokazala kar nekaj nestrinjanja z anketnim vprašalnikom, ki naj bi bil zastarel in slab, ter samo raziskavo, ki naj ne bi imela smisla. Večkrat je tudi pripomnila, da se obsojencem teh vprašalnikov ne da reševati in da se moramo zavedati, da so obsojenci tukaj po lastni izbiri in morajo sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Skozi pogovor je bil opazen tudi premik v odnosu, saj je na koncu zaposlena sama predlagala, naj pustimo še nekaj vprašalnikov in kuvert za njene sodelavce, ki so na dopustu. Ker izvajalci niso bili zadovoljni z odzivom obsojencev na reševanje vprašalnika, so se odločili, da bodo izvedbo anketiranja ponovili. Zavod smo tako zapustili z mešanimi vtisi, saj smo imeli občutek, da zaposlenim ni v interesu, da izvajamo raziskavo o vzdušju, ki vlada v zavodu.

14. ZPKZ Ljubljana (6. 7. 2017)

Izvedli smo ponoven obisk ZPKZ Ljubljana, le da smo tokrat izvedli anketiranje v zaprtem oddelku zavoda. Ob prihodu nas je prijazno sprejela ista strokovna delavka kot ob prejšnjem obisku, ob izvedbi anketiranja pa se je kar sama umaknila iz prostora. Obsojencev ni bilo prav veliko, a jih je večina reševala vprašalnik. Tako kot smo se tekom izvajanja raziskave že navadili, so obsojenci proti koncu bolj hiteli skozi vprašanja, saj se je bližal čas sprehoda, vendar so vsi rešili anketo do konca. Ob odhodu smo srečali obsojenca, ki ob prejšnjem obisku zavoda ni bil povabljen na reševanje vprašalnika, a ga je pravosodni policist takoj pozval, naj ne govori z nama. Pustili smo še vprašalnike in kuverte za zdravnico in medicinsko sestro ter pravosodne policiste, čeprav pravosodni policisti niso pokazali interesa za reševanje vprašalnika in so imeli kar nekaj pripomb, da so te ankete tako ali tako brezvezne.

15. ZPKZ Ljubljana – oddelek Ig (6. 7. 2017)

Obisk zavoda na Igu je specifičen, saj gre za edini ženski zapor v Sloveniji. Ob prihodu smo najprej anketirali zaposlene, ki so bili zelo odzivni in so izkazali interes za reševanje ankete. Z njimi smo se tudi veliko pogovarjali, na koncu pa smo jim tudi pustili vprašalnike in kuverte za preostale zaposlene, ki so bili v času izvedbe anketiranja odsotni. V večernih urah smo se vrnili v zavod ter v jedilnici izvedli še anketiranje obsojenk. Zaposleni so nam zelo olajšali delo, saj so nam omogočili izvedbo anketiranja po zaključku večerje, ko so obsojenke proste vseh dejavnosti in je tako večja verjetnost, da bodo privolile v reševanje vprašalnika. Temu primeren je bil tudi odziv, saj se je reševanja vprašalnikov lotilo veliko obsojenk, kar nekaj med njimi jih je tudi zapisalo dodatne komentarje in opažanja. Z izvedbo raziskave v zavodu smo bili tako zelo zadovoljni.

16. ZPKZ Dob (25. 7. 2017)

Ob prihodu v zavod so nam najprej predali rešene vprašalnike iz prejšnjih obiskov, nato pa smo se v spremstvu pravosodnega policista odpravili izvajat anketiranje v 1. oddelek, kjer so nastanjeni obsojenci, ki so ogroženi ali jih ogrožajo drugi – posebej varovani oddelek. Začeli smo v zgornjem nadstropju, kjer so nameščeni najstarejši, povečini invalidni ali po videzu očitno bolni, zelo onemogli obsojenci. S stiskom stikala, ki povzroči močan zvonec, in klicanjem “anketa, anketa” je pravosodni policist pozval vse obsojence v skupno sobo, kjer je bilo na voljo dovolj miz in stolov, in jim ukazal, da naj pozorno poslušajo. Po predstavitvi raziskave jih je večina pristala na reševanje (le trije so odklonili sodelovanje). Pravosodni policist je želel, da jih pustimo pri reševanju in gremo naprej, a smo to zavrnili z argumentom, da imamo navodila, da moramo pri reševanju biti zraven. Pravosodni policist je temu oporekal iz razlogov varnosti, a smo nato vseeno počakali, da so obsojenci rešili vprašalnike. Pri reševanju so imeli nekateri precej težav, zato smo jih prosili, naj nam vsaj nekaj o razmerah v zavodu napišejo na zadnjo stran vprašalnika. Med reševanjem ankete je pravosodni policist nekaj beležil na seznamu, kar je dalo občutek nadzorovanja.

Raziskavo smo v nadaljevanju izvajali po samskih sobah, v katerih sta nastanjena po eden ali največ dva obsojenca, katerim smo prav tako poudarjali anonimnost vprašalnikov in jih spodbujali k dodatnim zapisom na zadnjo stran. Situacija je bila malo nerodna, saj obsojenci očitno niso bili obveščeni o izvedbi raziskave, zato nekateri tudi niso bili oblečeni. Vprašalnike smo pobrali čez eno uro, kdor pa v tem času ni uspel rešiti vprašalnika, pa je dobil kuverto, da ga bo lahko kasneje poslal po pošti. Pravosodni policist je izrazil skrb, da ne ve, če bo dovoljeno pošiljati kuverte, saj Inštitut za kriminologijo ni odobreni dopisovalec obsojencev, a smo kasneje tudi to uredili. Ob pobiranju vprašalnikov je bilo slišati, da je vprašalnik predolg in prezahteven, ter da se stanje v zavodu najbolje ugotovi tako, da se zapreš vanj. Na pomanjkljivosti vprašalnika (predolg, zastarela vprašanja ipd.) so opozorili tudi nekateri pravosodni policisti. Vsem smo sicer pojasnili, da so vprašalniki enaki ravno zaradi kontinuitete, a da vseeno razmišljamo o izboljšavah in so taki predlogi zaželeni.

17. ZPKZ Ljubljana – oddelek Ig (30. 7. 2017)

Namen ponovnega obiska ženskega zapora na Igu je bila izvedba anketiranja obsojenk, ki prestajajo vikend zapor. Anketirali smo šest obsojenk, ki so bile zelo zgovorne in sproščene. Najprej so nam povedale, da kljub velikemu parkirnemu prostoru pred zavodom nimajo na voljo parkirnega mesta, zato morajo parkirati v naselju, nad čimer pa se pritožujejo tamkajšnji stanovalci. Obsojenke so sodelovale pri izpolnjevanju vprašalnikov, nekatere izmed njih so še dodatno napisale svoje vtise na zadnjo stran vprašalnika. Precej je bilo pritoževanja nad mentorji, medtem ko so bile obsojenke z delom pravosodnih policistov mnogo bolj zadovoljne, saj naj bi znali prisluhniti in jim pomagati. Med pogovorom so obsojenke rekle, da je neustrezen celoten sodni sistem, saj predpisane kazni ne ustrezajo teži kaznivih dejanj, veliko je odvisno od sodnika ipd. Izvajalci raziskave smo se strinjali, da je bil obisk prijeten, saj so bile obsojenke zelo sproščene in so svoja mnenja iskreno delila z nami.

18. ZPKZ Celje (31. 7. 2017)

Pri anketiranju smo se izvajalci razdelili v skupine – nekateri so anketirali zaposlene, drugi obsojence, tretji pa obsojence na delu.

Izvajalka raziskave, ki je anketirala obsojence na delu, je naletela na zelo pozitiven odziv obsojencev, ki so izrazili veliko pripravljenost za reševanje vprašalnikov, kar se je na koncu poznalo tudi pri končnem številu anketiranih obsojencev. Manj zainteresirani za reševanje pa so bili zaposleni v zavodu, saj so vsi po vrsti govorili, da nimajo dovolj časa, zato je izvajalka vsem pustila vprašalnike in kuverte, ki jih bodo kasneje poslali na Inštitut za kriminologijo. Če odmislimo nepripravljenost zaposlenih za reševanje vprašalnikov, so bili sicer odnosi zelo sproščeni.

Tudi druga izvajalka raziskave, ki je anketirala obsojence po sobah, je naletela na odličen odziv obsojencev, saj so vprašalnike izpolnili prav vsi, razen enega. Visok odstotek udeležbe pri reševanju vprašalnikov je v veliki meri posledica individualnega pristopa, saj je izvajalka hodila po posameznih sobah in vsakega obsojenca posebej nagovorila, svoj del pa je prispevala tudi zaposlena, ki jo je spremljala, saj je obsojence zelo spodbujala k reševanju.

Tudi ob popoldanski vrnitvi v zavod in nadaljevanju anketiranja smo izvajalci naleteli na pozitiven odziv obsojencev tako na odprtem kot tudi zaprtem oddelku zavoda. Med obsojenci je bilo tudi nekaj takih, ki so pri izpolnjevanju vprašalnika potrebovali pomoč, vendar so tudi oni na koncu uspešno izpolnili anketni vprašalnik. Izvajalci smo bili presenečeni nad interesom za reševanje vprašalnika, ki so ga izkazali obsojenci, saj med izpolnjevanjem vprašalnika ni bilo nobenega nasprotovanja ali negodovanja.

19. ZPKZ Maribor – odprti oddelek Rogoza (1. 8. 2017)

Namen obiska zavoda je bilo anketiranje tako obsojencev kot tudi zaposlenih. Najprej smo izvedli anketiranje zaposlenih, ki jih je bilo vseh skupaj sedem. Večina izmed njih je nemudoma izrazila razočaranost nad sistemom ter da se nič ne spremeni, kritični so bili tudi do samega anketnega vprašalnika, ki da je potreben temeljite prenove. Po koncu reševanja vprašalnikov smo imeli še daljši pogovor z eno od zaposlenih, ki je ponovno izrazila razočaranost nad spremembami, ki se dogajajo v zadnjih letih.

Sledilo je anketiranje obsojencev, ki smo ga izvedli v jedilnici. Zelo pohvalno je, da so se pri reševanju vprašalnikov zbrali vsi obsojenci. Reševanje je potekalo v tišini, brez komentarjev. Po končanem reševanju anketnih vprašalnikov smo se na dvorišču zapletli v pogovor z obsojenci, ki so podali nekaj kritik čez delo paznikov, saj naj bi bili pretirano strogi. Med pogovorom z eno izmed zaposlenih pa smo izvedeli, da so vsi obsojenci zaposleni, kar je izredna redkost, tudi sami pa smo bili nad tem dejstvom pozitivno presenečeni.

20. ZPKZ Ljubljana – oddelek Novo Mesto (2. 8. 2017)

Ob obisku zavoda smo takoj naleteli na neprijetno izkušnjo, saj nam ni bilo dovoljeno nagovarjanje zaposlenih, zato smo vse vprašalnike skupaj s kuvertami izročili enemu od zaposlenih, ki bo poskrbel, da bodo vprašalnike dobili vsi zaposleni. Razlog za prepoved nagovarjanja pravosodnih policistov in drugih zaposlenih v zavodu je bil, da ”bi s tem preveč motili delovni proces”. Tudi naša prošnja, če se lahko nagovori vsaj poveljnika pravosodnih policistov, je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da gre naslednji dan na dopust in tako to nima smisla. Poleg hladnega odziva ob sprejemu smo morali podpisati še izjave o zaupnosti, kar se nam je od vseh zavodov zgodilo le v tem.

Po tem so nas odpeljali v jedilnico, kjer smo anketirali obsojence. Zbrani obsojenci so poslušali predstavitev namena raziskave, vendar je že med samo predstavitvijo prišlo do negodovanje nekaterih izmed njih. Izkazalo se je, da je več obsojencev nepismenih, kar je pomenilo, da bodo potrebovali individualno obravnavo. Velika večina obsojencev je rešila anketni vprašalnik, pri čemer pa se je pokazala določena mera nezaupanja do izvajalcev raziskave, saj jih kar nekaj ni želelo izpolniti svoje starosti in dolžine kazni, ki jo prestajajo. Zanimivo je, da je skozi pogovor tako z zaposlenimi kot obsojenci zaznati pozitivno diskriminacijo Romov, ki naj bi hitreje dobili proste izhode in druge ugodnosti. Med obiskom zavoda smo imeli tudi daljši pogovor z eno izmed zaposlenih, ki je tarnala nad kadrovsko podhranjenostjo zavoda in za ta poklic visoko starostjo pravosodnih policistov v njihovem zavodu.

Vtisi ob obisku zavoda so bili dokaj negativni, saj smo naleteli na hladen odnos, neprilagodljivost, več obsojencev je opozorilo tudi na nasilje s strani pravosodnih policistov. Kljub dobri odzivnosti obsojencev na reševanje anketnega vprašalnika smo zavod zapustili mešanih občutkov.

Še tako natančni in obsežni vprašalniki ne morejo nikoli zajeti vsega, kar bi morda tisti, ki jih izpolnjuje, želel povedati. Četudi so statistični podatki izjemnega pomena za ugotavljanje socialnega vzdušja v zavodih, v katerih smo izvajali raziskavo, so lahko posamezni komentarji anketiranih posameznikov še veliko bolj dragoceni za še natančnejše seznanjanje z njihovim počutjem. Tega smo se zavedali tudi pri izvajanju našega projekta, zato smo obsojence, obsojenke in gojence spodbujali, naj dodatna mnenja in misli zapišejo – bodisi na zadnjo stran posameznega vprašalnika bodisi neposredno pri posameznih vprašanjih. V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj obsežnih in najbolj zgovornih zapisov.

Zapisi obsojencev iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana:

  1. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika dopisal: “Javno sem pripravljen oddati osebno izjavo o temu kar se res dogaja v tem zavodu.” in se podpisal.
  1. Obsojenec je pri vprašanju “od obsojencev se zahteva, da se strogo držijo hišnega reda”, na katerega je odgovoril z “ni res”, zapisal: “Ne drži v smislu da včasih pazniki dovolijo kakšno stvar, ki ni v skladu z hišnim redom npr. da prosiš, da ti iz druge sobe dajo kakšno stvar in podobno v glavnem v prid obsojencev, kar je prav in ne škoduje nikomur.”
  1. Obsojenec je pri vprašanju “delavci se zanimajo, kako gre obsojencem tudi še po odpustu iz zavoda/oddelka”, na katerega je odgovoril z “ni res”, dopisal: “Velik problem: premalo se dela na tem (reintegracija).”
  1. Obsojenec je pri vprašanju “ko pridejo v zavod/oddelek novi obsojenci, jim delavec razkaže zavod in razloži pravila, ki veljajo v zavodu/oddelku”, na katerega je odgovoril z “ni res”, dopisal: “ZNAJDI SE SAM!!!”
  2. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika zapisal: “Ni organizacije v zavodu.”
  3. Več obsojencev je zapisalo svoje mnenje o prostorskih razmerah v zavodu: “majhne sobe”, “rabimo več prostora”, “16 m2“.

Iz teh nekaj navedenih izjav lahko zaključimo, da se obsojencem, ki kazen zapora prestajajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, največji problem zdijo slaba organizacija zavoda, premajhna skrb zaposlenih za počutje obsojencev ter slabe bivalne razmere.

Glede bivalnih razmer v ZPKZ Ljubljana je bila Slovenija zaradi kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah obsojena celo pred Evropskih sodiščem za človekove pravice v Strassbourgu, zato gre seveda obsojencem glede tega pritrditi. V sodbi Štrucl in ostali proti Sloveniji (Štrucl in ostali proti Sloveniji, 5903/10, 6003/10, 6544/10, 20. 10. 2011) je ESČP ugotovilo, da je več pritožnikov v ljubljanskem zaporu prebivalo v sobah, v katerih so imeli na voljo zgolj 2,7 m2 osebnega prostora. Podobno je za priporni oddelek ugotovilo ESČP v zadevi Mandić in Jović proti Sloveniji (Mandić in Jović proti Sloveniji, 5774/10, 5985/10, 20. 10. 2011)

Zapisi obsojenk iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana – oddelek Ig

  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika dopisala: “V ZPKZ Ig je pazniška služba (pravosodni policisti) TOP! Požrtvovalni, socialni, prekrasni. Pedagogi in uprava – ZELO SLABO! Na odprtem oddelku imamo 18 obsojenk 1 WC + 1 TUŠ – brez luči. Smo dislocirane in maksimalno omejene zaradi bližine gradu! Na splošno je vse v zelo slabem stanju. Pogojni odpusti – katastrofa. Preverite uradno zadnje tri pogojne v ZPKZ Ig.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “v tem zavodu/oddelku je zelo malo poudarka na načrtovanju odpusta obsojenk in zavoda”, na katerega je odgovorila z “ni res”, dopisala: “Se sploh ne trudijo!”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “strokovni sodelavci imajo zelo malo časa, da bi spodbujali obsojenke in jim pomagali pri reševanju njihovih osebnih problemov in težav”, na katerega je odgovorila z “ni res”, dopisala: “To ne obstaja.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “V tem zavodu/oddelku je težko ugotoviti, kako se počutijo obsojenke” dopisala: “Če se hoče, bi se ugotovilo!”
  2. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika o stališčih obsojenk do zavoda zapisala: “Niso pravični. Z nekaterimi, ki so jim bolj pri srcu, ravnajo boljše, zato druge nastradamo.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “v tem zavodu/oddelku je zelo malo poudarka na načrtovanju odpusta obsojenk iz zavoda”, na katerega je odgovorila z “res je”, dopisala: “Tega ni! Ni nobenih meril.”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: “Z nami nihče ne dela – nimamo programov. Znajdi se sam – bodi tiho sicer boš ob ugodnosti!”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: “Prepričajte se kaj delajo zaposlene v tem zavodu in za kakšno plačilo. Preberite, kaj piše v Zkp o trgovini z ljudmi. Tako postopa Zapor Ig z nami. Lp.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “delavci in obsojenke se pogovarjajo kaj mislijo drug o drugem” dopisala: “Včasih, odvisno od delavca.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “obsojenke vedo, kdaj gredo lahko na razgovor k vzgojnemu delavcu, socialnemu delavcu, psihologu” dopisala: “Včasih, socialnega delavca nimamo že skoraj leto dni.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “delavci tega zavoda/oddelka razumejo obsojenke in jim želijo pomagati” dopisala: “Večina pravosodnih policistov nas razume.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “ko pridejo v zavod/oddelek nove obsojenke, jim delavec razkaže zavod in razloži pravila, ki veljajo v zavodu/oddelku”, na katerega je odgovorila z “ni res”, dopisala: “Dajo nam samo hišni red in nas naselijo v sobo.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “obsojenci imajo svojo besedo pri tem, kar se v zavodu/oddelku dogaja”, na katerega je odgovorila z “ni res”, dopisala: “Uprava zavoda dela vse po svoje.”
  1. Obsojenka je pri vprašanju “zaposleni v tem zavodu dajejo različne prednosti in ugodnosti obsojenkam, ki jih imajo raje” dopisala: “Nimajo jih raje, vendar vsako obravnavajo drugače.”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: ” Ženski zapori! Izbire ni, ker je samo en. Ni parkirnih prostorov – so, samo jih ne smemo uporabljati. Skrivamo se po javnih mestih z avti. Menim, da zapor ni vedno rešitev. Odškodnine – če ne moreš delati te silijo v plačevanje odškodnine (kako?) – in če si dolžnik potem ne dobiš pozitivnega mnenja za pogojno.”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: “Za obsojenke, ki služijo zaporno kazen samo med vikendi, bi morale biti pazljivo ločene od ostalih zapornic. Tako kot je to pri moških.”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: ” Že da prideš na prestajanje kazni je težko, potem, ko si pa tam te pa kaznujejo še dodatno!”
  1. Obsojenka je na zadnjo stran vprašalnika zapisala: “Ženski zapor Ig!!! Mentorji – prosim definicijo mentorja – ko imaš problem, si kaznovan… ko ga nimaš, ti ga poiščejo.  Parkirni prostori – parkiramo v naselju Ig med stanovanji na parkirnih prostorih, kjer je problem, ker se bunijo. To zame ni zavod za pomoč pri prestajanju kazni, ampak gledajo, da te kaznujejo še dodatno. Velike razlike med obsojenkami. Omenila bi še možnosti za pogojni izpust, kjer se dogajajo zelo velike razlike med zapori.”

Iz zapisov obsojenk, ki kazen zapora prestajajo v ZPKZ Ig, lahko razberemo, da jih najbolj moti pomanjkanje programov, ki bi jim pomagali reševati osebne probleme. Večina zatrjuje, da se zanje nihče (z izjemo pravosodnih policistov, ki so večkrat izrecno pohvaljeni) ne zmeni, da jim nihče ne pomaga. Trdijo tudi, da se pri ravnanju z obsojenkami dogajajo krivice, predvsem kar se tiče možnosti pogojnega odpusta iz zapora. Poleg tega je več obsojenk izpostavilo slabe bivalne razmere (predvsem sanitarije).

Zapisi obsojencev iz Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje

  1. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika zapisal: “Nujno bi morali uvesti internet sobo, da bi si lahko obsojenci, kateri nimamo možnosti kako drugače dobiti glasbe, da bi si jo lahko tako, da bi plačali naročnino tudi sami dol iz interneta potegnili. Pa soba za intimna srečanja bi lahko tudi bila.”
  1. Obsojenec je pri vprašanju “če nastanejo med obsojenci nesoglasja/prepiri/pretepi, jih skrivajo pred delavci zavoda” dopisal: “Seveda, drugač si druker!”, pri vprašanju “obsojenci si resnično prizadevajo, da bi se poboljšali (prevzgojili)” je dopisal “Bodi tak, kak si!, pri vprašanju “v tem zavodu/oddelku obsojenci razumejo drug drugega” pa: “Brat za brata!”.

Zapisi obsojencev iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana – oddelek Novo mesto

  1. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika zapisal: “Hrana je dejansko neokusna in tudi količinsko je ni dovolj. Vzgojni se sicer posveti vsakemu obsojencu, vendar zaradi preobremenitve v zavodu nima dovolj časa. Premalo zaposlenih strokovnih delavcev. Ugodnosti pa ima možnost pridobiti vsak obsojenec in jih tudi pridobi. (obiski v parku, nenadzorovani izhodi, itd.)”.
  1. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika zapisal: “ V tem zavodu imajo ugodnosti cigani!!! Predčasni izpust dobivajo samo cigani!!! Polodprti režim prestajanja kazni dobijo takoj cigani!”

Navedena zapisa se med seboj precej razlikujeta in sta ravno zato izredno zanimiva. Kažeta na to, da vsak posameznik zavod doživlja drugače.

Zapisi obsojencev iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni

  1. Obsojenec je pri vprašanju “če bi moral ponovno na prestajanje zaporne kazni in bi lahko izbiral zavod, bi se odločil za ta zavod/oddelek” dopisal: ”SAMO MRTAV!”
  1. Obsojenec je pri sklopu vprašanj o nasilju v zavodu dopisal: ” PRETEPANJE NI TUJA STVAR. Kratenje človekovih pravic, kratenje pravic, ki mi po zakonu pripadajo. Verbalne in psihične igrice, ki se jih grejo nekateri obsojenci!!”

Zapisi obsojencev iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper

  1. Obsojenec je pri vprašanju “v tem zavodu/oddelku delavci ne ukazujejo obsojencem” dopisal: “OBLJUBLJAJO IN IZSILJUJEJO, NA KONCU NIČ…”, pri vprašanju “strokovni delavci imajo zelo malo časa, da bi spodbujali obsojence in jim pomagali pri reševanju osebnih problemov in težav” pa: “NITI MALO ČASA”.
  1. Obsojenec je na zadnjo stran vprašalnika dopisal: “VPRAŠANJA SO SUPER, MALO VEČ BI RABILI TEH TESTOV VSAKO LETO!”

Zapisov na vprašalnikih je še mnogo več, a smo navedli zgolj tiste, ki so se nam zdeli najbolj povedni. Menimo, da bo statistična analiza vseh vprašalnikov v luči vseh teh citatov še bolj zanimiva, predvsem pa bo še natančneje pokazala socialno vzdušje v posameznih zavodih.

Skills

Posted on

22. 8. 2017

DOSTOPNOST