V zadnjih letih smo bili priča pomembnim premikom v konceptualnih in normativnih mejah na področju kriminologije in kazenskega prava. Ta raziskava želi identificirati vzroke in temeljna načela teh premikov, prepoznati tveganja, ki jih ti premiki prinašajo, in generirati novo znanje, ki bi lahko pripomoglo k iskanju rešitev za prepoznana tveganja in zarisati smer za nadaljnji razvoj.
V kontekstu premeščanja mej v kriminologiji so specifične spremembe zameglile razlike med tem, katere oblike nasilja in prilaščanja so definirane kot kriminalne in katere so prepoznane kot »normalne« (zakonite). Poleg tega so postale bolj zamegljene tudi meje med kriminologijo in z njo povezanimi vedami, pri čemer je morda najbolj zanimivo naraščajoče opiranje na nevroznanost in genetiko pri ugotavljanju potencialne zločinskosti posameznika in njegove/njene zmožnosti, da razvije proti-družbeno vedenje. Na bolj praktični ravni je prišlo do premeščanja mej tudi med kazenskim pravom in drugimi pravnimi disciplinami, kar je pripeljalo do, med drugim, pretirane kriminalizacije, povečanja kazenskopravnega in tehničnega nadzora ter zniževanja procesnih standardov. Tako na primer povečana represivna reakcija povzroča mnoge spremembe na področju gospodarskega kazenskega prava. Na področju mednarodnega prava oboroženih spopadov pa se je premeščanje mej udejanilo prek re-konceptualizacije vojne in terorizma, ki je zameglila razliko med vojno in mirom ter med teroristi in civilisti. Nenazadnje, na področju kaznovanja lahko opazimo procese formalizacije in inflacijo inkriminacij in kazenskih sankcij, ki re-definirajo koncept tega kaj, koga, kje in kako kaznujemo.
Raziskovalni projekt je razdeljen na šest tematskih delovnih sklopov (DS). Vsak pokriva enega izmed pomembnih premikov, ki so opisani zgoraj. Nekateri izmed specifičnih ciljev, ki so definirani v delovnih sklopih (in natančno razloženi spodaj), so naslednji: 1) priskrbeti pregled premeščanja normativnih meja v post-moderni družbi in analizirati razloge za odsotnost normativnih mej tam, kjer so najbolj potrebne, to je v kapitalistični ekonomiji; 2) analizirati, kako napredek v nevroznanosti in genetiki spreminja percepcijo meje med družbenim in biološkim razumevanjem kriminala; 3) identificirati skupna načela kazenskega prava in aplicirati ta načela na nacionalne in transnacionalne rešitve, za katere se zdi, da rušijo ta načela; 4) analizirati zadnje spremembe kazenskega prava in politik na področju gospodarske kriminalitete in preučiti škodljive in pozitivne posledice nekaterih predlaganih rešitev; 5) analizirati premeščanje mej v redefinicijah vojne in terorizma, ki so omogočile militarizacijo »boja proti terorju« in, posledično, manj transparentnosti in nadzora v tem boju; 6) priskrbeti vpogled v spremembe na področju kaznovanja, spremembe, ki so opazne v časovni, prostorski, osebni in kvalitativni dimenziji kaznovanja.
Posamezni delovni sklopi in sinteza ugotovitev bodo ponudili celovit vpogled v zgoraj omenjene premike. Ključno je, da – tako v teoriji kot v praksi – razumemo procese in temeljna načela teh pomembnih premikov na področjih, kjer so človekove pravice in svoboščine najbolj ranljive. Naš cilj je, prvič, identificirati in razumeti te premike in njihovo dinamiko ter jih povezati z relevantnimi teoretičnimi koncepti in hkrati tudi razviti nove, zato da razširimo razumevanje razvoja področja. Drugič, naš cilj je odločevalcem in širši javnosti podati razumljive in tehtne predloge za odpravo tveganj, ki izhajajo iz premeščanja mej na zgoraj omenjenih področjih.
Dogodki povezani s projektom:
Člani projektne skupine:
- Zoran Kanduč
- Matjaž Jager
- Mojca Mihelj Plesničar
- Sašo Dolenc
- Vasja Badalič
- Miha Hafner
- Barbara Bizilj
- Katja Šugman Stubbs
Partner:
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
Financer:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
