V raziskavi z naslovom Perspektive večje varnosti na slovenskih cestah se lotevamo več področij. Uvodoma se ukvarjamo s problemi kaznovanja in nadzora. V tem okviru obravnavamo prekrške in sankcije zanje ter oboje primerjamo s kaznivimi dejanji. Kot posebej relevantno za naš prostor ocenjujemo vprašanja progresivnega sistema denarnega sankcioniranja, kaznovanja preko uporabe kazenskih točk ter proporcionalnega kaznovanja. Kaznovanje, ki upošteva posameznikovo premoženjsko stanje, se zdi do določene mere smiselno in pravično. Glede na precejšnje družbene razlike v osebnih dohodkih, pa se ta komponenta utegne prevesiti onkraj razumnega, če imamo pred očmi temeljno načelo sorazmernosti, ki nalaga zakonodajalcu, da je kazen sorazmerna kršitvi.
Raziskava poskuša kritično ovrednotiti take sisteme v nekaterih evropskih državah.
Ob vseh tematskih področjih se izvaja vsebinska, primerjalna in zgodovinska analiza delovanja, prednosti in slabosti posameznega sistema, sledi enako ocena primernosti za slovenski sistem.
Obenem smo vključili tudi vprašanje kaznovanja s tehničnimi sredstvi, pri čemer smo študijo zastavili širše in posegli tudi po analizi tehničnih sredstev, ki spodbujajo konformno vedenje, ne le tistih, ki ga sankcionirajo.
Nadalje je pomembna analiza trendov kaznovanja, pri čemer se sklop povezuje z naslednjim sklopom, ki preučuje razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji s področja varnosti cestnega prometa. Analiziramo trende kaznovanja za prekrške in kazniva dejanja.
Poleg zgoraj vključenega vprašanja o trendih v kaznovanju za obe vrsti kršitev smo v analizo vprašanja razmerja med njima vključili empirični prikaz posledic, ki jih imajo hipotetični (a iz prakse vzeti) primeri za posameznika na področju prekrškovnega in kazenskega prava. Temu smo po temeljitem premisleku dodali civilnopravne (odškodninske in regresne) posledice, kar le skupna slika celovito zajame posledice, ki doletijo posameznega kršilca cestnoprometnih predpisov.
V tem poglavju o regulaciji avtomobilskega oglaševanja in nadzoru nad njim analiziramo zakonodajo v Sloveniji in predstavljamo nekatere odločitve oglaševalskega razsodišča, ki so bile povezane z varnostjo v cestnem prometu. Dodajamo še urejanje tega področja v nekaterih evropskih državah in posamične primere iz Združenih držav Amerike in Kanade.
S statistično analizo dostopnih individualnih in agregiranih podatkov s področja prometne varnosti smo pridobili kazalce o poglobljeni oceni stanja in so podlaga za načrtovanje aktivnosti v smeri izboljšanja varnosti cestnega prometa na segmentih, kjer je to potrebno. Analiza zajema naslednje evidence individualnih anonimiziranih podatkov:
- Prometne nesreče v obdobju 2011-2017
- Osebe udeležene v prometnih nesrečah 2011-2017
- Kršitve cestno-prometnih predpisov v obdobju 2011-2017
- Vozila udeležena v prometnih nesrečah.
Viri agregiranih podatkov so bili ustrezni statistični kazalci Statističnega urada RS in Eurostata ter statistični podatki o prometni varnosti posameznih držav EU.
Podatke smo analizirali na treh nivojih: opisna analiza (Descriptive Analysis), poglobljena analiza – iskanje statističnih izboklin (In Depth Analysis) in analiza tveganj – povezovanje statističnih izboklin v mreže (Risk Analysis).
I. Ciljne skupine analize:
- vozniki osebnih in drugih kategorij avtomobilov,
- vozniki motornih koles,
- mopedisti
- kolesarji,
- pešci,
- osebe mlajše od 15 let,
- osebe stare 65 in več let.
II. Posebej obdelana tveganja v cestnem prometu:
- neprilagojena hitrost,
- alkohol,
- droga in psihoaktivne snovi,
- neuporaba varnostnega pasu in varnostne čelade.
Posebno pozornost posvečamo še evalvaciji Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022, kjer se ugotovitve preteklega stanja in njegovega napovedovanja prenašajo v perspektivo do leta 2022.
Raziskovalni projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
