Odločanje o sankcijah je pomemben in občutljiv del kazenskega postopka. Skozi ustrezno izpeljano kaznovanje se legitimirata kazenski postopek in pravni sistem kot celota, zato je nujno, da je kaznovanje premišljeno, predvidljivo in pravično.

Pri oblikovanju kaznovalne politike sodelujejo različni deležniki. V najširšem smislu jo začrta že zakonodajalec s kaznovalnimi okviri, v ožjem smislu pa nosita ključno vlogo sodstvo in državno tožilstvo. Vloga slednjega se je skozi zgodovino možno spreminjala – od pozicije, v kateri s kaznovanjem ni imelo praktično nič, smo v tridesetih letih prišli v položaj, ko tožilstvo ne le predlaga sankcije, temveč v nekaterih primerih tudi pomembno sooblikuje končno sankcijo (odloženi pregon, kaznovalni nalog, sporazum o sankcijah).

Projekt je namenjen iskanju ravnovesja med načelom enakosti in načelom individualizacije kazenske sankcije. Končni cilj je oblikovanje priporočil, ki bi tožilstvo pomagala k oblikovanju bolj dosledne kaznovalne politike. V ta namen je del projekta, pri katerem nosilno vlogo nosi IK, namenjen spoznavanju, kakšna kaznovalna praksa trenutno sploh je, ter kako bi jo bilo mogoče kar najbolj učinkovito usmerjati.

V projektu bomo tako preučili normativne podlage in ureditev odločanja o sankcijah, izdelali analizo tožilske in sodne prakse pri kaznovanju, ki bo prva celovita raziskava na tem področju v slovenskem prostoru. Na osnovi analize stanja in izdelanega primerjalnega pregleda ureditve v drugih državah članicah EU bomo pripravili priporočila za izboljšanje normativne ureditve ter predloge za možne rešitve za razvoj orodij v podporo pri tem odločanju.