Povzetek
Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakodnevnega življenja. Zabeležena je naša komunikacija, fizično gibanje in delovanje telesa: elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki video nadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanja. Informacijske nadzorstvene tehnične rešitve so v specifičnem kulturnem in vrednostnem okolju zahodnih družb postale razumljene kot tiste, ki naj rešijo družbene probleme, zlasti problem kriminalitete in posebej terorizma.
Vsem domenam tehnično okrepljenega nadzora je skupen postopek pretvorbe objektov nadzora v digitalni jezik (digitalizacija). Ta omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato potrebno analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v (vrednostno) nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov vključevanja oziroma izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnosti in družbeno kohezivnost.
Novi koncepti in teorije sodobnih nadzorstvenih študij se nanašajo na anglo-ameriško kulturno okolje. Cilj projekta je zapolniti to vrzel in nadgraditi obstoječe študije nadzorovanja s spoznanji iz držav srednje in vzhodne Evrope, kar do sedaj še ni bilo narejeno. Razlogi, ki opravičujejo geografski fokus so tudi politične, ekonomske, socialne in pravne narave.
Nadzorstvene domene, ki bodo analizirane, primerjane in kritično ovrednotene, so vpete v delovanje mehanizmov prevencije in reakcije na kriminaliteto in takšne narave, da se jim nihče v sodobnih družbi ne more izogniti: (1) domena nadzorovanja prometa (letališč in cestnega sveta, kjer so v uporabi videonadzor, plačevanje cestnin, Galilleo satelitski sistem in eCall iniciativa vgradnje sistema avtomatičnih nujnih klicev v vozila); (2) domena nadzora javnih telekomunikacijskih omrežij (nadzor nad prometom in vsebino na internetu); (3) domena nadzora potrošnikov (npr. programi »zvestih« kupcev, elektronskih plačilnih sistemov s pametnimi karticami – npr. Urbana, RFID nadzor v zabaviščih, rekreacijskih centrih), in (4) domena nadzora meja (npr. evropski sistemi za zbiranje, hrambo ali čezmejno izmenjavo osebnih podatkov, kot so SIS II, EURODAC, VIS, API).
Izbrane nadzorstvene domene, ki so najbolj pomembne za reakcijo na kriminaliteto v državah osrednje in vzhodne Evrope, bodo analizirane glede na štiri glavne parametre: (1) učinkovitost nadzornih sistemov za prevencijo, odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, (2) družbene in ekonomske stroške in koristi nadzornih sistemov, (3) vpliv in učinke nadzornih sistemov na temeljne človekove pravice in svoboščine in (4) odnos javnosti do uporabe nadzornih tehnologij.
Končni cilj projekta je izdelati smernice za bolj učinkovito in na spoštovanju človekovih pravic zasnovano regulacijo tehničnega nadzora namenjeno odločevalcem v kriminalitetni politiki in proizvajalcem tehnično nadzorstvene opreme, kar bo omogočilo zmanjšati negativne učinke porajajočih se novih nadzorstvenih tehnologij.
Podoktorski raziskovalni projekt financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS (1.7.2011 – 30.6.2013).
Vodja: doc. dr. Aleš Završnik
Trajanje: 2011-2013
