Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij.
Triažno odločanje v času pandemije je vezano na kompleksne etične, medicinske in pravne dileme, o katerih se je v preteklosti razpravljalo predvsem na podlagi hipotetičnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, je te dileme pokazala kot še kako realne, zato je bilo nujno poglobiti premislek o izzivih triažnega dela v zdravstvu. Namen monografije je, da predstavi različne poglede na problematiko tovrstnega odločanja s pravnega, etičnega in medicinskega vidika, da osvetli, kako so se različne države lotevale vprašanja triaže v času pandemije, ter izpostavi težave, s katerimi smo se soočali v Sloveniji.
Monografija je razdeljena na dva dela. Prvi del sestoji iz več znanstvenih prispevkov, ki se iz različnih zornih kotov ukvarjajo tako s problematiko triaže med epidemijo covida-19 kot tudi s širšimi problemi celotnega odnosa med zdravstvom in človeškim življenjem. Prvi sklop prispevkov se širše osredotoča na problem covida-19 in triaže. Razgrinjajo problematiko triaže, njene etične in pravne okvire, prav tako pa tudi družbene vidike same epidemije. S tem nudijo celosten teoretski okvir, v katerega se umeščajo naslednji, bolj partikularni članki. Naslednji sklop prispevkov se osredotoča na pravne vidike triaže, predvsem na smernice raznih držav in pacientove pravice. Poleg zakonskih in drugih državnih omejitev razpravo vključuje tudi premisleke o (ne)upravičljivih merilih za redistribucijo omejenih enot zdravljenja (npr. medicinsko-tehničnih pripomočkov, zdravil, specifičnih zdravstvenih storitev) ali urejanja njihove dostopnosti ter odpirajo tudi vprašanje (ne)obveznega cepljenja proti covidu-19; ter tudi premislek o vnaprej izraženi volji pacientov kot tudi na vprašanje starosti kot merila med triažnim odločanjem. Naslednji sklop prispevkov vsebuje v svojem jedru ravno obravnavo starost pacientov kot kriterija za izvajanje triaže, in sicer z analizo stanja v domovih za starejše med epidemijo. Avtorji dogajanje o domovih za starejše obravnavajo iz treh različnih perspektiv: iz medicinske in statistične perspektive, iz perspektive socialnih delavk oziroma delavcev, zaposlenih v domovih, ter iz perspektive družin varovank in varovancev domov. Zadnji članek prvega dela monografije predstavi rezultate anketnega vprašalnika o triaži med epidemijo covida-19, ki jo je raziskovalna skupina Inštituta za kriminologijo izvedla med majem in julijem 2021.
Drugi del monografije je esejski in vključuje premisleke, ki so bili predstavljeni novembra 2020 na posvetu o etičnih, medicinskih in kazenskopravnih vidikih triaže v organizaciji Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter Sveta za razvoj pri SAZU. Avtorji v krajših prispevkih problematizirajo triažo z različnih zornih kotov – nekateri iz zdravniške perspektive, ki odstira kruto realnost stanja zdravstvenih domov in kaže na napačno postopanje vodilnih med epidemijo, nekateri pa iz družbenokritičnega položaja. Monografija se zaključi s sklepi in priporočili, oblikovanimi na posvetu, ki so jih sodelujoči posredovali odločevalcem v Sloveniji z namenom, da se problem triaže v času pandemije reši na sistemski ravni ob upoštevanju strokovnih analiz in spoštovanju ustavnih načel.
Avtorji prispevkov v monografiji: Matjaž Ambrož, Lora Briški, Valentin Hribar, Matjaž Jager, Matjaž Jereb, Dušan Keber, Tatjana Lejko Zupanc, Luka Mišič, Marko Noč, Andrej Pleterski, Jelka Reberšek Gorišek, Blaž Rozman, Renata Salecl, Brigita Skela Savič, Alenka Šelih, Mirjana Ule, Nesa Vrečer in Darja Zaviršek.
