Vzpon neliberalnih demokracij: kriminološka in socio-pravna analiza

O PROJEKTU

V okviru raziskovanja demokratičnega nazadovanja v državah po Evropi (npr. Madžarska, Poljska, Srbija, Turčija) in drugih delih sveta (npr. Indija, Brazilija, Venezuela in Južna Afrika), so znanstveniki razvili koncepte, kot so neliberalna demokracija, avtoritarni populizem, ustavna retrogradnost, tekmovalni avtoritarizem in zloraba ustavnosti. Nedavne raziskave o povečanju avtoritarnih trendov tako v krhkih kot na videz trdnih demokracijah so identificirale naslednje ključne značilnosti neliberalizma: centralizacija in konsolidacija oblasti v izvršilni veji oblasti; oslabitev državnih institucij, odgovornih za nadzor oblastnikov (npr. volilna komisija, tožilstvo); zatiranje neodvisnih institucij, kot so medijske organizacije in kritični akterji civilne družbe (npr. univerze, nevladne organizacije); ter krčenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ljudem, za katere velja, da so nezdružljivi z neliberalnim svetovnim nazorom (npr. migranti, skupnost LGBTIQ+, etnične manjšine).

Čeprav se je večina nedavnih raziskav o neliberalni politiki v vzhodni Evropi osredotočila na Poljsko in Madžarsko, smo videli, kako so se neliberalni trendi pojavili v številnih drugih državah, vključno s Slovenijo. V letih 2020–2022 smo bili v Sloveniji priča, kako je neliberalna vlada sprejela ukrepe za zadušitev javnih medijskih organizacij, oslabitev sodstva in tožilstva, omejitev vloge nevladnih organizacij in napad na protivladno protestno gibanje. Kljub vztrajni prisotnosti neliberalizma v Sloveniji je bilo doslej malo raziskav, predvsem na področju kriminologije in prava, o posebnostih neliberalne politike v Sloveniji. Da bi zapolnili to vrzel, želimo s projektom združiti raziskovalce iz različnih področij (npr. kriminologije, prava, sociologije, filozofije), zato da naredimo interdisciplinarno analizo domačih vzrokov za porast neliberalizma in vpliva neliberalnih ukrepov na slovensko družbo. Da bi pojav neliberalne politike v Sloveniji umestili v širši kontekst, bomo razmere v Sloveniji primerjali z drugimi državami Vzhodne Evrope in širše.

Za celovito razumevanje vzpona neliberalizma v Sloveniji in drugih državah smo za namen te raziskave identificirali tri ključne teme. Prvič, projekt bo raziskal neliberalne ukrepe, ki so merili na večjo centralizacijo in konsolidacijo oblasti v izvršilni veji oblasti. Raziskava bo preučila, kako se – na ustavni ravni – doseže centralizacija oblasti z ustavnimi spremembami bodisi s pisanjem novih ustav bodisi z vključitvijo sprememb v obstoječe ustave. Raziskava bo tudi preučila, kako se doseže centralizacija oblasti – na pod-ustavni ravni – s taktikami, kot so »kolonizacija«, podvajanje in izogibanje. Drugič, osredotočili se bomo na neliberalne ukrepe, ki so marginalizirali ljudi, ki jih neliberalne vlade dojemajo kot “notranje sovražnike.” Ta del raziskave bo zagotovil podroben pregled skupin, označenih kot “notranji sovražniki” (npr. kritični novinarji, aktivisti za človekove pravice) in preučil metode, ki jih neliberalne vlade uporabljajo za njihovo zatiranje (npr. kriminalizacija, ekonomske sankcije in nadzor). In tretjič, projekt se bo osredotočil na to, kako se zoperstaviti neliberalnim vladam. Projekt bo raziskal naslednje tri taktike upora: neformalne taktike, to je množične aktivnosti, ki vključujejo organizacijo protestov in ozaveščanje javnosti; kvazi-formalne taktike (npr. reševanje sporov), ki ne uporabljajo formalnih poti, vendar imajo kljub temu možnost, da povzročijo pravne posledice; in formalne taktike, to je uporaba sodišč kot prostorov političnega spora za razkrivanje neliberalnih praks.

Številka projekta: J5-50174

Obdobje: 1.10.2023 – 30.9.2026

Sestava projektne skupine: SICRIS

Raziskovalni projekt financira