Obveščamo vas, da se predavanje v okviru Torkovih srečanj, ki je bilo planirano za 26. 11. 2019, prestavi na petek 29.11.2019 ob 11:00 v prostorih knjižnice inštituta. Če smo vam s spremembo povzročili nevšečnosti, se vam iskreno opravičujemo.
Gostili bomo Jako Kukavica s predavanjem
Analiza konsenza v (kvazi)ustavnosodnem odločanju: SCOTUS, SEU in ESČP.
Analiza konsenza je razlagalna metoda ali tehnika, ki se primarno uporablja za razlago norm človekovih pravic. Pri svojem odločanju jo pogosto uporabljajo najvišja sodišča v različnih sistemih, v katerih je oblast razdeljena med več ravni: bodisi vrhovna sodišča v nacionalnih federacijah (ZDA), bodisi najvišja (kvaziustavna)sodišča kvaziustavnih tvorb (SEU), bodisi striktno mednarodnopravni tribunali (Odbor ZN za človekove pravice). Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, na primer, je v zadevi Oliari proti Italiji odločilo, da se 12. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poroke, ne nanaša na istospolne poroke, ker zgolj 11 izmed 47 držav članic Sveta Evrope v svojih nacionalnih pravnih redih zagotavlja takšno pravico. Zgolj v konvencijskem sistemu Sveta Evrope tako analiza konsenza neposredno vpliva na pravice skoraj milijarde posameznikov.
Glede na širok vpliv te razlagalne tehnike, ki se pogosto uporablja za rešitev najbolj zahtevnih etičnih in (kvazi)ustavnopravnih vprašanj, ima analiza konsenza v literaturi precej negativen ugled. Večina kritikov se osredotoča na arbitrarnost uporabe konsenza in popolno pomanjkanje predvidljivosti glede tega, kdaj bo neko sodišče uporabilo analizo konsenza in na kakšen način bo ta tehnika uporabljena. Kljub temu, da je literatura do sedaj dosledno opozarjala na težavo arbitrarnosti, pa ni ponudila nikakršnih doktrinarnih kriterijev, ki bi lahko takšno pomanjkanje predvidljivosti zamejili.
Jaka Kukavica bo predstavil svoj doktorski projekt, s katerim bo poskusil zapolniti to vrzel v literaturi in s kombinacijo metodoloških pristopov poskusil odgovoriti na sledeče vprašanje: “Ali sodišča uporabljajo analizo konsenza na način, ki spoštuje naravo (kvazi)ustavnega institucionalnega konteksta, v katerem delujejo?” Omenjeno vprašanje bo analiziral na podlagi sodne prakse treh konkretnih sodišč, ki delujejo v treh različnih institucionalnih kontekstih: Vrhovnega sodišča ZDA, Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Jaka Kukavica je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je magistriral (LL.M.) na Univerzi v Cambridgeu, kjer je deloval kot eden izmed urednikov revije Cambridge International Law Jorunal, zatem pa je magistriral (LL.M.) še na European University Institute (EUI) v Firencah, kjer trenutno deluje kot doktorski raziskovalec in občasni zunanji sodelavec Inštituta za kriminologijo. V svojem doktorskem projektu se ukvarja s primerjalnopravnimi vidiki interpretacije norm prava človekovih pravic v različnih federalnih, regionalnih in mednarodnih kontekstih. Trenutno sodeluje tudi na več raziskovalnih projektih iz področij zgodovine prava Evropske unije, evropskega prava človekovih pravic in primerjalnega prava. Deluje tudi kot eden izmed urednikov revije European Journal of Legal Studies.
Vljudno vabljeni.
