V iztekajočem se letu 2014 sta dve osrednji asociaciji za pravno varstvo osebnih podatkov izdali mnenje o vplivih Velikega podatkovja na zasebnost in pravo varovanja osebnih podatkov:
1.
Delovna skupina iz 29. člena (Direktive o varstvu osebnih podatkov 95/46/ES), ki združuje nacionalne nadzorne organe za varstvo osebnih podatkov (DPA), se je v 2014 opredelila do velikega podatkovja v Izjavi z dne 16.9.2014.
Po njenem mnenju je veliko podatkovje fenomen, ki sproža družbena, pravna in etična vprašanja, med njimi tudi glede zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Za razliko od nekaterih akterjev je jasno izrazila mnenje, da je potrebno razvoj velikega podatkovja usmerjati povsem v skladu z obstoječim pravnim okvirjem za varovanje osebnih podatkov; ni razlogov za neupoštevanje načela uporabe podatkov v skladu z namenom njihovega zbiranja in načela minimizacije podatkov, zbiranja le tistih nujno potrebnih za dosego legitimnega, specifičnega in eksplicitnega namena.
Opozorila je na nevarnost, da iz (nezaščitenih) neosebnih podatkov z vedno večjimi analitičnimi zmogljivostmi računalnikov in podatkovnega rudarjenja odkrijemo vzorce posameznikovega obnašanja. Nezaščiteni podatki lahko privedejo do zelo osebnih podatkov in reidentifikacije, kar je poseben problem, ki ga bo pravo varstva osebnih podatkov moralo rešiti. In kar za nazaj spreminja pravni položaj podatkov.
2.
Mednarodna delovna skupina o varovanju podatkov v telekomunikacijah pa je izdela še bolj natančno Poročilo o implikacijah velikega podatkovja za pravo varstva osebnih podatkov. V njem je identificirala naslednje izzive za zasebnost:
– uporaba podatkov za nove namene (v nasprotju z namenom njihovega zbiranja),
– podatkovno maksimiziranje (v nasprotju z načelom minimizacije),
– pomanjkanje transparentnosti (posameznikove pravice biti seznanjem s shranjevanjem, obdelovanjem itn. podatkov),
– kompilacija podatkov lahko odkrije občutljive informacije,
– tveganje reidentifikacije,
– varnostna tveganja (npr. pred izgubo, spreminjanjem podatkov),
– tveganje napačnih podatkov,
– nesorazmerja moči med posameznikom, na katerega se podatki nanašajo, in obdelovalci podatkov
– tveganje podatkovne diskriminacije in determinizma,
– “chilling-effect” na druge pravice,
– “filter bubbles” učinek, ko posamezniki prejemajo samo še informacije na podlagi preteklih aktivnosti in njihovega profiliranja.
