Digitalna Agenda 2020 vsebuje področje Velikega
podatkovja, julija 2014 pa je Komsija sprejela Strategijo za veliko podatkovje.
Evropska komisija percipira veliko podatkovje kot priložnost za zagon na “podatkih temelječe ekonomije” in poziva vlade naj izkoristijo potencial velikega podatkovja:
“
Vsako minuto se v svetu ustvari 1,7 milijona
milijard bajtov podatkov, kar je enakovredno 360 000 DVD: več kot 6 megabajtov podatkov
na osebo na dan. Podatkovni sektor ima posledično 40-odstotno rast na leto, kar
je 7-krat več kot skupni informacijski in komunikacijski trg. Masovni podatki
že omogočajo hitrejšo diagnozo možganskih
poškodb, določitev najboljšega kraja za
postavitev vetrnih elektrarn, preprečevanje
prometnih zamaškov in napoved
donosa pridelkov v državah v razvoju. Tehnologija in storitve
masovnih podatkov v svetu bodo leta 2015 vredne že 16,9 milijarde ameriških
dolarjev in ustvarjale več sto tisoč novih delovnih mest v Evropi.
Produktivnost podjetij, ki pri svojih postopkih odločanja uporabljajo znanje,
temelječe na podatkih, se povečuje 5 oziroma 6-odstotno.
milijard bajtov podatkov, kar je enakovredno 360 000 DVD: več kot 6 megabajtov podatkov
na osebo na dan. Podatkovni sektor ima posledično 40-odstotno rast na leto, kar
je 7-krat več kot skupni informacijski in komunikacijski trg. Masovni podatki
že omogočajo hitrejšo diagnozo možganskih
poškodb, določitev najboljšega kraja za
postavitev vetrnih elektrarn, preprečevanje
prometnih zamaškov in napoved
donosa pridelkov v državah v razvoju. Tehnologija in storitve
masovnih podatkov v svetu bodo leta 2015 vredne že 16,9 milijarde ameriških
dolarjev in ustvarjale več sto tisoč novih delovnih mest v Evropi.
Produktivnost podjetij, ki pri svojih postopkih odločanja uporabljajo znanje,
temelječe na podatkih, se povečuje 5 oziroma 6-odstotno.
“
