World Conference on International Telecommunications (WCIT), Dubai, United Arab Emirates, 3.14. december 2012:
Pogajanja o novi ureditvi nadzora nad internetno infrastrukturo so propadla. Kar je zanimivo je naslednji paradoks:
– ZDA, Evropa in druge t.i. "pro-Internet freedom nations", ki niso želele povečevati vloge držav pri regulaciji interneta (preko večje vloge OZN-ove ITU), so insistirale na uporabi instrumenta zavračanja dostopa do interneta kot sredstva pritiska (npr. na Sudan, Iran, Sirijo),
– Rusija, afriške in azijske države, ki se zavzemajo za večjo moč držav pri nadzoru interneta (vsebine), t.i. države, ki kršijo človekove pravice lastni populaciji, pa so se zavzemale za univerzalno pravico do dostopa do interneta, ki bi jim omogočala (vsem ljudem v državi) dostop do interneta ne glede na morebitno razglašanje zahodnih držav o tem, da so "malopridne države" in jih je zato potrebno disciplinirati s sankcijami, ki vključujejo tudi odklop od interneta.
Temeljita analiza o tem, zakaj so pogajanja v Dubaju propadla, podaja kritični profesor Milton Mueller.
