Objavljamo videoposnetek posveta, PowerPoint in besedilne predstavitve so objavljene ob seznamu referentov.
Koga reševati, če zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene opreme vsem pacientom ni mogoče zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe? O tem zahtevnem vprašanju bodo na posvetu, ki bo potekal v soorganizaciji Sveta za razvoj pri SAZU in Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, razpravljali strokovnjaki različnih strok. Za ogled dogodka je potrebna predhodna registracija na Eventbrite. Prosimo, da se za posvet prijavite do 23. 11. 2020. Vsem prijavljenim bomo poslali Zoom povezavo na e-naslov, ki ga boste navedli ob registraciji.
Pandemija covida-19 je v mnogih državah privedla do resne preobremenitve zdravstvenega sistema. V takšni krizni situaciji prihaja do tako imenovanih kolizij dolžnosti, ko zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene opreme vsem pacientom ni mogoče zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Odločevalci, ki morajo izbrati, komu od pacientov omogočiti možnost preživetja, so pod velikim pritiskom. Njihovo odločanje je vezano na kompleksne etične, medicinske in pravne dileme, o katerih smo v preteklosti razpravljali predvsem na podlagi hipotetičnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, zahteva ponoven premislek o teh izzivih odločanja v zdravstvu.
Ob iskanju pravnih odgovorov na etično občutljive dileme v zdravstvu ima pomembno vlogo ustavna kategorija človekovega dostojanstva. Sklicevanje na človekovo dostojanstvo v pravni argumentaciji je eden izmed najmočnejših argumentov, težava pa je, da so sklici nanj pogosto pavšalni. Ob vprašanju človekovega dostojanstva v situacijah, ko primanjkuje medicinske opreme in strokovnega kadra, se pojavi tudi problem kolizije dolžnosti (gre za situacije, ko ni mogoče pomagati vsem, ki bi potrebovali pomoč) ter konflikt med različnimi skupinami kolizij. Na eni strani imamo lahko situacije, ko več posameznikov potrebuje prosto medicinsko napravo (ex ante konkurenca), in na drugi situacije, ko bi napravo potrebovala tako posameznik, ki še ni priklopljen nanjo, kot posameznik, ki je nanjo že priklopljen (ex post konkurenca).
Države se različno opredeljujejo do vprašanj triaže v času pandemij. Nekatere sledijo filozofski tradiciji egalitarizma, druge pa utilitarizma. Razlikujejo se tudi priporočila medicinsko-etičnih komisij, ki so v pomoč zdravnikom pri njihovem odločanju. Prav tako je velika razlika v tem, kako države ljudem omogočajo, da vnaprej izrazijo svojo voljo glede bodočih medicinskih posegov, ko morda niso več zmožni zavestnega odločanja. Države se razlikujejo tudi v tem, ali imajo njihovi državljani pravno zagotovljeno možnost dostojanstvene, netrpeče smrti.
Posvet bo poskušal osvetliti zagate, do katerih lahko pride ob pomanjkanju opreme in osebja v času pandemije iz medicinskega, etičnega in pravnega vidika. Namen posveta je, da se o teh težkih temah govori, preden pride do krizne situacije v zdravstvu, kar bo v pomoč pri oblikovanju bodočih smernic triaže ter pri informiranju javnosti o tem, kako so odločitve o zdravniški pomoči v času pandemije sprejete.
Organizatorja posveta: izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU.
Preliminaren seznam referentov (po abecednem redu):
- doc. dr. Tit Albreht
- prof. dr. Matjaž Ambrož
- akademik prof. dr. Valentin Hribar (Besedilna predstavitev)
- prof. dr. Alojz Ihan
- izr. prof. dr. Matjaž Jereb
- prof. dr. Dušan Keber
- doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc (PowerPoint predstavitev)
- doc. dr. Luka Mišič (PowerPoint predstavitev)
- izredni član SAZU prof. dr. Marko Noč (Besedilna predstavitev)
- prof. dddr. Andrej Pleterski (PowerPoint predstavitev)
- prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med.
- akademik prof. dr. Blaž Rozman
- izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl (PowerPoint predstavitev)
- prof. dr. Brigita Skela Savič
- akademikinja prof. dr. Alenka Šelih
- prof. dr. Mirjana Ule
- doc. dr. Božidar Voljč
Posnetek posveta
