V Portorožu se je zaključila 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, na kateri so v dveh sekcijah sodelovali sodelavci IK.
V drugi sekciji, z naslovom Izzivi obravnave spolne kriminalitete v Sloveniji so sodelovali Marko Balažic, Lora Briški, dr. Matjaž Ambrož in dr. Mojca M. Plesničar. V sekciji so razpravljali o ravno opravljeni analizi obravnave spolne kriminalitete in izbranih vprašanjih, ki so se v njej pojavlila.
Marko Balažic je tako govoril o dilemah pravnih kvalifikacij ravnanj z elementi spolnega nasilja in težavah pri razmejevanju med njimi, Lora Briški o spolni avtonomiji slabotnih oseb, ki jih pravo kot takšne dojema bodisi zaradi trajnega ali prehodnega stanja. Mojca Plesničar se je posvetila vprašanju sankcioniranja in ob pomoči dr. Eve Bertok ponudila statistično ter kvalilatitvno sliko stanja v Sloveniji. Matjaž Ambrož pa je prikazal sedanji koncept spolnega kazenska prava z njegovimi aktualnimi težavami ter predstavil možne smeri razvoja v prihodnje.
V tretji sekciji, z naslovom Kazensko pravo in avtomatizacija so sodelovali dr. Liljana Selinšek, Pika Šarf, dr. Primož Gorkič in dr. Aleš Završnik. Posvetili so se vprašanjem sodobnih tehnologij in njihovega razmerja s kazenskim pravom, ki so del raziskovalnega projekta Avtomatizirana pravičnost.
Liljana Selinšek je prikazala težave, ki jih prinašajo sodobne tehnologije za delo forenzikov ter novejše spopadanje s temi težavami, ki tudi samo vsebuje veliko mero avtomatizacije. Ta nekatere težave razrešuje, nekatere pa povzroča kar sama. Pika Šarf je prikazala različne baze osebnih podatkov, ki delujejo v Evropski uniji v območju svobode, varnosti in pravice, ter nove usmeritve k vse večjemu povezovanju zaenkrat samostojnih baz ter de facto ustanavljanju mega baze osebnih podatkov tretjih oseb, ki nosi s seboj veliko nevarnost ustvarjanja družbe popolnega nadzora. Primož Gorkič je na primeru podatkov o letalskem potniškem prometu (PNR) prikazal trenje med sodobnimi možnostmi ter temeljnimi postulati kazenskega prava, ki nie gre vedno ali ne gre več v smer slednjih. Aleš Završnik je na konkretnem primeru avtonomnih vozil prikazal težave pri normativnem urejanju sodobnih tehnologij ter trkih z etičnimi ter materialno in procesno pravnimi dilemami.
