KKP&K

Prosimo vas, da se ob prihodu v Zlato predavalnico Pravne fakultete Univerze v Ljubljani registrirate pri sprejemnem pultu.

Predavatelji:

• izr. prof. dr. Mojca M. Plesničar, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: V senci 308. člena: Preobremenjeno kazensko pravosodje in tisto, česar ne želimo (videti)
• prof. Matjaž Ambrož, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: »Izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje«: Kvalificirana oblika kaznivega dejanja po 308/VI KZ-1
• Zoran Remic, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob: »Zapor kot zadnja postaja: Posledice kazenskega pregona tujcev«
• prof. dr. Dragan Petrovec, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: 308. člen KZ-1 z vidika pomilostitve
• Marko Balažic, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: “(Ne) kliči 113!”: Vidiki pregona trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1

Panel se osredotoča na kriminaliteto in kazenskopravni pregon na podlagi 308. člena KZ-1, ter na njegove posledice za kazensko pravosodje kot celoto. Čeprav ga na vsakem nivoju sistema dojemamo kot specifično in pomembno vprašanje, želimo v tej razpravi odpreti širšo sliko: učinki namreč segajo daleč prek posameznih postopkovnih faz in preoblikujejo delo številnih institucij – od pravne kvalifikacije in sodne prakse do dolgoročnih vplivov na izvrševanje kazni. Dotaknili se bomo tudi kontrastov med obravnavo različnih kaznivih dejanj, ki vključujejo tujce, ter razmišljali o tem, kaj nam razlike v odzivih povedo o prioritetah, slepih pegah in odzivnosti sistema. Namen panela je ponuditi celosten, sistemski pogled na dogajanje, ki ga prepogosto razumemo le deloma – skozi prizmo posamezne vloge ali izkušnje.

Predavateljica: Manja Skočir, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Predavanje raziskuje različne povezave med deviantnostjo in umetnostjo ter se posebej osredotoča na vprašanje, ali je mogoče umetnino ločevati od njenega stvaritelja. Kakor je znano, je namreč zgodovina umetnosti polna tako ali drugače nenavadnih, nekonvencionalnih, ekscentričnih, problematičnih in odklonskih posameznikov, ki so ustvarili osupljiva umetniška dela. Izhajajoč iz osebne dileme, kako presojati umetniško vrednost del, ki so jih ustvarili moralno sporni posamezniki, avtorica predstavi dva temeljna pristopa: holističnega, ki zagovarja celostno presojo umetnine in njenega avtorja, ter separatističnega, ki umetnino vrednoti neodvisno od avtorjevega življenja in značaja. S sklicevanjem na primere iz literature in konkretne odločitve, kot je denimo podelitev Nobelove nagrade Petru Handkeju, avtorica opozori na meje in notranje napetosti obeh stališč. Predavanje razpira etične, estetske in kulturne razsežnosti vprašanja o ločevanju umetnika od umetnine ter nakaže možne poti razmisleka o tem, kaj storiti z deli umetnikov, o katerih likih je težko izreči karkoli odrešujočega.

Predavatelji:

• mag. Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica spec., GPU Ljubljana, Oddelek za mladoletniško kriminaliteto: Dileme policijskega dela v zvezi z nasiljem nad ženskami
• dr. Mateja Ratej, znanstvena sodelavka ZRC SAZU:  “Bestialne ženske”: morilke zakonskih partnerjev v mariborski okolici med svetovnima vojnama
• asist. dr. Lora Briški, izr. prof. dr. Mojca M. Plesničar, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Zaradi dvojine dobil pogojno? Kaznovanje spolne kriminalitete v Sloveniji
• prof. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: Digitalna dimenzija nasilja nad ženskami: Priporočilo skupine GREVIO Sveta Evrope

Na panelu bodo predstavljeni večplastni vidiki nasilja povezanega s spolom: nasilja nad ženskami, ki poteka v digitalni dobi na tehnološko posredovane načine, spolnega nasilja in nasilja žensk v specifičnih zgodovinskih okoliščinah. Predstavljeni bodo izsledki raziskave o spolnem nasilju, prizadevanja Sveta Evrope omejiti digitalne oblike nasilja in izkušnje slovenske Policije, ki mora obravnavati takšne primere nasilja,  ter problematizirano (re)patriarhalno stališče, da so ženske nemočne žrtve brez agenture in “naravno” nezmožne moriti.

Predavateljica: doc. dr. Kristina Čufar, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Prokrastinacija je vsesplošen pojav, ki mu največ pozornosti namenjajo psihološke vede. S strani le-teh je odlaganje izvršitve nalog v prihodnost pretežno obravnavano kot škodljiva ne-praksa neprilagojenih in bolnih; podobne sodbe že stoletja izrekajo tudi religijski nauki. V tem kontekstu se pričujoči prispevek spopade s širšimi filozofskimi in sociološkimi implikacijami prokrastinacije in v pandemičnem odlašanju identificira različne niti namerne ter nenamerne upornosti. Prokrastinacijo lahko motrimo kot vsakdanjo upornost mesa, a je ne smemo zamenjevati z osvoboditvijo in političnim programom. Prokrastinacija ni le upor, je tudi odlaganje upora in soočenja s tegobami; prokrastinacija je privilegij in zaščita privilegijev. Kompleksnost obravnavanega problema zahteva soočenje z ideološkimi dimenzijami definicij dela in lenobe, ki razkrije, da prevladujoči politično-ekonomski sistem prokrastinacijo hkrati spodbuja in demonizira. Prispevek predlaga razumevanje prokrastinacije kot atmosfere, v kateri venomer odlašamo, in v prokrastinaciji prepozna priložnost, da premislimo o delitvah med posameznico in družbo, delom in nedelom, revolucijo in apokalipso, dobrim in zlim.

Sodelujoči:

• prof.dr. Katja Filipčič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
• dr. Jasmina Arnež, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
• dr. Mateja Hudoklin, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
• Mirjam Kline, Vrhovno državno tožilstvo
• Deja Kozjek, Višje sodišče v Ljubljani
• Janja Plevnik, Ministrstvo za pravosodje