Preteklo sredo, 12.3., je v Mariboru potekala tiskovna konferenca, kjer sta Gibanje za pravice Palestincev in Organizacija za participativno družbo pozvala vlado, ministrstvo za zunanje zadeve, predsednico države, državni zbor in Mestno občino Maribor, naj zavrnejo pobudo za odprtje drugega častnega konzulata Izraela v Sloveniji – tokrat v Mariboru. Tiskovne konference se je udeležila tudi naša mlada raziskovalka Iva Ramuš Cvetkovič, ki je zahtevo po zavrnitvi pobude za odprtje še enega častnega konzulata umestila v mednarodnopravni okvir. Navedla je dve pravni podlagi, na podlagi katerih mora Slovenija omejiti in v določenih primerih prekiniti sodelovanje z Izraelom, in sicer obveznost preprečevanja genocida iz 1. člena
Konvencije o preprečevanju in kaznovanju kaznivega dejanja genocida (ki se aktivira takoj, ko država izve ali bi morala in mogla izvedeti za nevarnost genocida in ne, kot napačno navajajo nekateri predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ko Meddržavno sodišče o genocidu meritorno odloči) ter obveznosti, ki jih je za države opredelilo Meddržavno sodišče v svetovalnem mnenju, ki ga je izdalo konec julija 2024.
Na konferenci je Iva Ramuš Cvetkovič povedala: “To, da Slovenija zavrne zahtevo Izraela za odprtje novega častnega konzulata, ni zgolj moralna nujnost, temveč pravna obveznost, ki izhaja iz vsaj dveh, verjetno pa veliko več pravnih podlag. Najprej, iz I. člena Konvencije o kaznovanju in preprečevanju kaznivega dejanja genocida. Ta izrecno določa obveznost preprečevanja genocida, na podlagi katere je Slovenija dolžna sprejeti vse ukrepe v njeni moči za preprečitev genocida (oziroma vsaj za preprečitev njegovega nadaljevanja) – torej v kar največji možni meri omejiti ali ukiniti vojaško, gospodarsko, diplomatsko in drugo sodelovanje z državo, ki krši Konvencijo. Poudariti je treba, da je preprečevanje genocida ena izmed najstrožjih obveznosti mednarodnega prava. Izjave ministrice in nekaterih vladnih uslužbencev, da je za začetek izvajanja ukrepov za preprečevanje genocida potrebna meritorna sodna odločba meddržavnega sodišča, ne držijo.
Meddržavno sodišče je namreč že v primeru genocida v Bosni jasno povedalo, da je taka interpretacija obveznosti preprečevanja genocida absurdna, saj bi pomenila, da lahko države začnejo s preprečevanjem genocida šele takrat, ko je ta izvršen. Genocid je torej treba preprečevati takoj, ko država izve, oziroma bi mogla in morala izvedeti, da obstaja resna nevarnost za izvršitev genocida. Ta trenutek se je pojavil najkasneje že več kot pred letom dni, ko je Meddržavno sodišče preliminarno ugotovilo možnost kršenja konvencije o genocidu. Do danes so mnenje, da Izrael izvaja genocid, podali številni strokovnjaki pri ZN, tudi Posebna poročevalka ZN Francesca Albanese, številni profesorji in strokovnjaki s področja mednarodnega prava, kazenskega prava ter študij genocida in holokavsta, mednarodne organizacije s področja človekovih pravic, na primer Amnesty International, in drugi.
Mnenje, da gre za genocid, so izrazile tudi slovenske akademske institucije ter fakultete, vključno z Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, in vlado pozvale k ukrepanju. Slovenski politični vrh torej nedvomno ve oziroma bi mogel in moral vedeti za možnost genocida, skladno s tem pa sprejeti potrebne ukrepe. Nesprejemanje konkretnih ukrepov pomeni protipravno zavlačevanje in s tem kršenje obveznosti preprečevanja genocida.
Dejstvo, da se razmišlja o odprtju še enega častnega konzulata, namesto o zaprtju obstoječega, je z vidika mednarodnopravne obveznosti preprečevanja genocida nezaslišano. Entiteto, zoper katero obstaja toliko obtožb zaradi izvrševanja najhujšega zločina, kar jih pozna človeštvo, je treba začeti obravnavati temu primerno ter prispevati svoj delež k preprečevanju in (če je preprečevanje neuspešno) h kaznovanju zločina genocida.
Druga pravna podlaga, ki Sloveniji nalaga obveznost zavrnitve pobude za odprtje še enega častnega konzulata, pa izhaja iz Svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča iz leta 2024.Julija lani je namreč Meddržavno sodišče izdalo že drugo svetovalno mnenje o kršitvah Izraela na okupiranih Palestinskih ozemljih, v katerem je med drugim ugotovilo kršenje pravice do samoodločbe Palestincev, njihovih človekovih pravic in svoboščin ter celo kršitev 3. člena Konvencije o preprečevanju rasnega in drugega razlikovanja, ki prepoveduje rasno segregacijo in apartheid. V mnenju je Meddržavno sodišče jasno zapisalo, da so obveznosti vseh držav, da ne priznajo nobenih sprememb fizičnega značaja ali demografske sestave, institucionalne strukture ali statusa ozemlja, ki ga je Izrael zasedel 5. junija 1967, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in da v odnosih z Izraelom razlikujejo med ozemljem Države Izrael in palestinskim ozemljem, zasedenim po letu 1967.
Prav tako so države dolžne poskrbeti, da ne nudijo pomoči ali podpore ohranjanju protipravnih razmer, ki jih Izrael ustvarja na okupiranem območju. Vse države pogodbenice Četrte ženevske konvencije, med katere spada tudi Slovenija, pa so dolžne tudi zagotoviti, da Izrael spoštuje mednarodno humanitarno pravo. Izraelske nezakonite naselbine na okupiranih palestinskih ozemljih so tesno in temeljno povezane z državo Izrael, saj sta nezakonita okupacija in intenzivno naseljevanje okupiranih palestinskih ozemelj del izraelske državne politike, ilegalni naseljenci pa tesno sodelujejo z izraelsko vojsko in policijo. Zato je težko, če ne nemogoče, razločevati med nezakonitimi aktivnostmi Izraela na okupiranih palestinskih ozemljih in aktivnostmi Izraela znotraj državnih meja iz leta 1967. Posledično mora biti Slovenija dodatno previdna pri kakršnemkoli sodelovanju z državo Izrael. Glede na pristojnosti, ki jih ima častni konzulat, je zelo verjetno, da bo s tem posredno ali celo neposredno omogočeno in pripoznano protipravno ravnanje Izraela – vključno s protipravnimi naselbinskimi politikami, z izvajanjem apartheida in vojnih zločinov. In s tem bi odprtje drugega častnega konzulata predstavljalo kršitev obveznosti Republike Slovenije tudi na pravni podlagi, ki jo je lani jasno opredelilo Meddržavno sodišče.
V izogib kršenju mednarodnopravnih obveznosti preprečevanja genocida in prepovedi vzdrževanja, podpiranja ter pripoznavanja protipravnega stanja na okupiranih palestinskih ozemljih, se novega izraelskega častnega konzulata na ozemlju Republike Slovenije ne sme odpreti. Na koncu želim povedati še to, da je s pravnega (in moralnega) vidika zavrnitev zahteve za odprtje konzulata zgolj minimum, ki bi mu moralo za upoštevanje pravnih obveznosti Slovenije slediti še več aktivnih ukrepov, usmerjenih v preprečevanje genocida in prenehanje vzdrževanja protipravnega stanja na okupiranih palestinskih ozemljih.”

Tiskovna konferenca o izraelskem častnem konzulatu v Mariboru in obveznostih Slovenije po mednarodnem pravu:
Iva Ramuš Cvetkovič, Matic Primc, Ana Tasič, dr. Danijel Rebolj in Urška Breznik (od leve) , foto: KRISTINA BOŽIČ
Medijski prispevki o tiskovni konferenci:
- Večer: Kaj zahtevajo slovenske nevladne organizacije od slovenske politike: Ne častnemu konzulu iz nečastne države
- RTV SLO: Nevladniki nasprotujejo odprtju častnega izraelskega konzulata v Mariboru
- STA: Poziv dela nevladnikov proti odprtju izraelskega častnega konzulata v Mariboru
- Mariborinfo: Poziv politikom proti odprtju izraelskega konzulata v Mariboru: To je njihova pravna in moralna odgovornost