Description
Sodobna kriminologija je polifonija različnih oblik vednosti o zločinu in zločincu. V razumevanju kriminalitete (»teoriji«) in delovanju kazenskopravnega sistema (»praksi«) zato nastopa več subjektov: poleg praznega formalnega kazenskopravnega subjekta, v obravnavi z obsojenci biološki in psihološki subjekt, v kriminalitetnih prevencijskih strategijah moralni subjekt, v diskurzih o tveganju »somatični« subjekt. Subjekt je v vseh teh diskurzih dojet različno, odvisno od (implicitnih) ciljev posamične vednosti. Subjekta zato ni mogoče opredeliti »na splošno«, temveč zgolj v razmerju do nečesa. Mogoče ga je osmišljati v različnih diskurzih, v različnih filozofijah, različnih religijah in različnih znanstvenih disciplinah. Poleg kriminološkega, kazenskopravnega in psihoanalitičnega diskurza je zato predstavljen še diskurz o subjektu v filozofiji in politični teoriji.
Danes kljub razvoju znanosti, ko naj bi dokončno doumeli svet, v katerem živimo, človek ostaja v veliki meri nepojasnjen. Z ločitvijo vrednostno nevtralne strokovnosti na eni in normativnega razoniranja in izražanja vrednostnih stališč na drugi strani je znanost ne le privedla do intelektualne »getoizacije« intelektualnih elit in opustila dialektično iskanje osnovnega smisla človekovega življenja, temveč tudi aktivno pripomogla k povečevanju nasilja v družbi. Ta ocena nasilnosti znanosti nas zavezuje vsaj k temu, da na znanstveno (kriminološko) agendo v prihodnje uvrstimo tudi negativne posledice znanstvenega razvoja in znanstvenega fundamentalizma, oropanega normativnih presoj.
