Description
Tudi v sodobni družbi je ženska kriminaliteta pogosto dojeta kot obrobna tema, kot izjema od pravila, ki ga predstavlja moška prevlada (tudi) na tem področju. Stereotipi, ki nam jih družba vceplja postopoma, a temeljito, govorijo o nasilnih moških storilcih in nemočnih ženskih žrtvah, o zlobnih vladarjih in lepih princeskah. Tako težko si je predstavljati žensko kot storilko, da so ji bila v preteklosti namenjena različna imena – od čarovnice do pošasti. V času deklarirane enakopravnosti med spoloma in bi morebiti pričakovali drugačne odgovore na stara vprašanja, pa vendar ni (vedno) tako.
Posamezna poglavja odpirajo različne sklope vprašanj, ki se nanašajo na ženski element v kazenskem pravu in družbi nasploh. Uvodoma se dr. Aleš Završnik ukvarja s feminističnimi pogledi na pravo in išče odgovore na vprašanja o enako(pravno)sti žensk v kazenskih postopkih, o njihovih vlogah in dilemah. Razprava o nasilni ženski kriminaliteti in njenem kaznovanju pri nas, nastala v soavtorstvu s prof. dr. Draganom Petrovcem, odstira dileme, s katerimi se soočajo sodišča pri kaznovanju, in prikazuje presenetljiva spoznanja, ki jih prinaša analiza kazni, odmerjenih storilkam kaznivega dejanja umora v zadnjih dvajsetih letih. Z ženskami kot storilkami nasilnih kaznivih dejanj nadaljuje Saša Kmet, ki v prispevku o detomoru razkriva psihološko ozadje mnogokrat nerazumljenega kaznivega dejanja in v skladu s spoznanji transakcijske analize ocenjuje veljavno ureditev tega vprašanja. Sabina Zgaga vlogo žensk postavi v širše okvire mednarodnega kazenskega prava, pri čemer ugotavlja, da stereotipna vloga žensk kot žrtev prevladuje tudi na tej ravni. V zaključni razpravi prof. dr. Zoran Kanduč kritično ovrednoti našo družbeno realnost in vanjo umesti »žensko vprašanje«, pri čemer odgovarja na številna vprašanja kriminološke, viktimološke in širše družbene narave.
