Alternativni načini obravnave storilcev kaznivih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogami: primer konoplje

O PROJEKTU

Projekt se osredotoča na preučitev možnosti vpeljave alternativnih načinov obravnave storilcev kaznivih ravnanj (prekrškov in kaznivih dejanj) v zvezi s prepovedanimi drogami, specifično konopljo. Poudarek raziskovanja je na možnostih alternativne obravnave storilcev prekrškov, ki imajo v posesti manjšo količino prepovedane droge. V teh primerih gre za razmeroma majhne kršitve predpisov, ki jih tipično zagrešijo uživalci (in ne npr. razpečevalci in prodajalci) prepovedanih drog. Konopljo smo izbrali kot primer, ker je izredno razširjena in normalizirana v slovenski populaciji, tudi med mladimi. Preizkusil bo hipotezo, da bi izvajanje oz. vpeljava alternativnih načinov obravnave storilcev prekrškov, usmerjena v pomoč posameznikom, ki imajo težave z odvisnostjo od prepovedanih drog in psiho-socialne težave oz. posameznikom, pri katerih obstaja tveganje, da zaradi zlorabe konoplje razvijejo tovrstne težave, namesto v praksi neučinkovitega sankcioniranja z globami, pomenila napredek na področju javnega zdravja in koristila storilcem prekrškov ter družbi kot celoti. Projekt k raziskovanju problema pristopa večplastno. Prvi korak bo analiza možnosti alternativne obravnave storilcev prekrškov v zvezi s prepovedanimi drogami v trenutni pravni ureditvi. Preučili bomo krovno zakonodajo in druge predpise na tem področju (Kazenski zakonik, Zakon o prekrških, Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Zakon o kazenskem postopku ipd.) ter identificirali kazniva ravnanja kjer bi bila alternativna obravnava storilcev smiselna, preučili kakšne sankcije so predvidena zanje in možnosti alternativne obravnave, ki so pristojnim organom že na voljo. Analizo normativnega okvirja bo pomembno nadgradila analiza dostopnih statističnih podatkov glede obravnave storilcev prekrškov v zvezi s konopljo. Eden ključnih problemov v zvezi z razmislekom o alternativni obravnavi prekrškov v zvezi s konopljo je namreč pomanjkanje zanesljivih podatkov in raziskav o tem, kako so storilci obravnavani v praksi. Najprej bomo ugotovili, kateri podatki se zbirajo in so nam dostopni. Nato bomo naredili načrt, kako dostopne podatke analizirati. Analiza podatkov bo pokazala ali se v praksi že posega po alternativni obravnavi storilcev ter omogočila primerjavo kaznivih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogami nasploh in posebej v zvezi s konopljo z vsemi ostalimi kaznivimi ravnanji in njihovim obravnavanjem. Analizo slovenskega prava in prakse bo pomembno dopolnila primerjalno-pravna analiza regulacije konoplje v dveh primerljivih državah (v eni, ki ima sistem z dekriminalizacijo in eni, ki ima sistem z inkriminiranjem, a možnostjo alternativne obravnave). Preden bomo dokončno izbrali državi za primerjavo bomo opravili splošen pregled pravne regulacije konoplje in obravnave storilcev z njo povezanih kaznivih ravnanj v državah EU. Izkušnje in rešitve iz primerljivih držav bodo prispevale k razumevanju dobrih praks in možnosti, ki so se v praksi že izkazale za učinkovite in primerne. Na podlagi dognanj projekta bomo analizirali trenutne možnosti različnih načinov obravnave storilcev prepovedanih ravnanj, s poudarkom na možnostih alternativne obravnave. Te ugotovitve bomo predstavili v vmesnem in končnem poročilu, pripomogle pa bodo tudi k kvalitetni izvedbi seminarja o smiselnih rešitvah pri obravnavi storilcev prepovedanih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogmi s predstavitvijo dobrih praks iz tujine – dodatno izobraževanje za pravosodne organe (CIP, UPro) ter za zaposlene v Policiji, Centrih za socialno delo in v zdravstvu. Projekt bo zanimiv tako za odločevalce, za tiste, ki se v okviru svojega dela ukvarjajo s problematiko prepovedanih drog kot tudi za znanstveno skupnost. Podobna raziskava namreč še ni bila izvedena in bo zanimiva za strokovnjake na področju prava, kriminologije, penologije, socialnega dela, javnega zdravja in širše.

Številka projekta: V5-2324

Obdobje: 1.10.2023 – 30.9.2025

Sestava projektne skupine: SICRIS

Raziskovalni projekt financirata