Osredotočili se bomo na štiri konkretna vprašanja mednarodnega in nacionalnega zagotavljanja pravičnosti, ki so se pomembno spremenila s procesom avtomatizacije.

Prvič, umetna inteligenca, veliko podatkovje in algoritmi so uporabljeni za manipulacijo javnega mnenja in obnašanja celotnega prebivalstva, kar ima pomemben učinek na demokracijo (kot je bilo opaziti na nedavnih volitvah v VB in ZDA). Prvi delovni sklop se bo osredotočil na analizo sprememb političnega demokratičnega okvirja, ki jih je povzročila uporaba velikih zbirk osebnih podatkov, algoritmičnega podatkovenga rudarjenja in napovedne moči digitalnih platform.

Drugič, avtonomni sistemi, npr. kaznovalna orodja, so privedli do pomembnih sprememb v kazenskem pravosodnem sistemu z namenom pospešitve postopkov in večjo objektivnostjo. Drugi delovni sklop bo najprej preučil razlike med načeli, ki urejajo avtomatizirano pravičnost in tradicionalnimi načeli kazenskega prava (npr. domnevo nedolžnosti) in razmislil o njihovi združljivosti. Nadalje bomo raziskali, kako bi se z algoritmi spodbujene rešitve, ki se rutinsko uporabljajo v ZDA, prilegale kontinentalnim pravnim sistemom držav EU, vključno s Slovenijo. Na koncu bomo poskušali zgraditi algoritmiziran model za sprejemanje odločitev, ki bi bil lahko uporabljen pri odločanju o kaznovanju na slovenskih sodiščih, pri čemer se bomo osredotočili na ocenjevanje procesa in korakov pri izdelavi takšnega orodja in njegovih potencialnih prednosti in slabosti.

Tretjič, avtonomni orožni sistemi se uporabljajo v oboroženih spopadih, in sprožajo številna pravna vprašanja v ureditvi jus in bello in jus ad bellum. V naši tretji programski skupini bomo analizirali neskladnost avtonomnih orožnih sistemov z zahtevami mednarodnega humanitarnega prava, zlasti z načeloma razlikovanja in sorazmernosti, in preučili možnosti nadaljnjega razvoja, ki bi to lahko spremenil.

Četrtič, avtomatizirani sistemi za spremljanje, ki vključujejo satelite in druge naprave za spremljanje v zraku in na zemlji, so uporabljeni za napovedovanje naravnih nesreč, spremljanje degradacije okolja in vplivanje na oblikovanje okoljske politike. Naš zadnji delovni sklop si bo prizadeval odgovoriti, kako preprečiti spore glede suverenosti držav, ki lahko izhajajo iz uporabe tovrstnih avtonomnih sistemov za spremljanje, posebej kadar pride do kršitev suverenosti držav in zlorabe podatkov, pridobljenih s takšnimi sistemi.

Na splošno bo projekt zagotovil celovito in poglobljeno analizo vplivov avtonomnih sistemov na izbrana vprašanja mednarodnega in nacionalnega zagotavljanja pravičnosti. Prizadevali si bomo za razumevanje dinamike nastalih sprememb, jih združevali z relevantnimi teoretičnimi koncepti, razvijali nove in razširili naše razumevanje avtomatizacije. Poleg tega nam bo postopek razvoja kaznovalnega modela omogočil razumeti težave povezane z njegovo zasnovo in razločevati potencialne ranljivosti v njegovem razvoju, kot tudi zagotoviti akademski skupnosti, političnim odločevalcem in splošni javnosti predloge, kako se spopasti s tveganji avtomatizacije.

V post-moderni dobi se zdi tehnološki napredek samoumeven, a razmišljanja o njegovem vplivu na različna področja človeškega življenja običajno zaostajajo. Ta projekt bo prispeval k razvoju kriminoloških in pravnih znanosti, ki je nujen zaradi novodobne tehnološke revolucije. Sodelovanje s strokovnjakom iz računalništva nam bo omogočilo preizkusiti in razviti prihodnja skupna prizadevanja na tem področju.

Rezultati bodo koristni za slovensko, evropsko in globalno akademsko skupnost. Vprašanja, ki jih bomo obravnavali, pa tudi znanje, ki ga bomo pridobili, so globalna. Spodbudili bomo izmenjavo in diseminacijo rezultatov projekta prek mednarodnih akademskih sodelovanj, kot so publikacije in dogodki. Poleg tega bo projekt omogočil boljše sodelovanje slovenskih in mednarodnih strokovnjakov, tako da bo pomagal vzdrževati obstoječe raziskovalne mreže, zlasti z namenom, da se predložijo skupne vloge za financiranje v okviru programov Horizon 2020, COST in DG Justice and Consumers. V času raziskave bomo rezultate prenesli na naše študente na univerzah doma in v tujini, kjer izvajamo predavanja (vse ravni prava, kriminološke in varnostne študije).

Če smo natančnejši, prvič, s preučevanjem groženj demokraciji v DS2 bomo prispevali k razvoju študij družbenega nadzora in razvoja ustavnega prava. Poleg tega bodo rezultati raziskave spodbudili širše razprave v politični znanosti in pravni teoriji. Drugič, v okviru DS3 bo raziskava prispevala k razvoju kazenskega prava, tako da bo ponudila ponovno presojo in potencialno redefinicijo načel kazenskega prava, ki izhajajo iz 19. stoletja. Poleg tega bomo ponudili odgovore na širok spekter vprašanj o izvedljivosti in zakonitosti uporabe avtomatizirane pravičnosti (z uporabo algoritmov) v celinskih evropskih sistemih. V DS3 bomo na podlagi akademskega pristopa tudi poskusili ustvariti algoritmičen model odločanja. Celoten postopek izdelave bo podvržen stalnemu opazovanju vseh faz, ki so vključene v izdelavo. Raziskali bomo potencialne koristi uporabe takega orodja pri podajanju kazenskih sankcij in tudi potencialne pomanjkljivosti, kar se precej redko dogaja v neakademskih, komercialnih projektih, kjer se takšna orodja običajno razvijajo. Tretjič, v DS4 bomo pridobili novo znanje o stopnjah samostojnosti najsodobnejših avtonomnih oboroženih sistemov, o mejah človeškega nadzora nad takimi sistemi in o omejitvah takih sistemov, da delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Zagotovili bomo tudi nove smernice za izboljšanje regulacije takšnih oboroženih sistemov. Nenazadnje, DS5 bo zagotovil nove vpoglede v malo raziskana vprašanja o uporabi avtomatiziranih sistemov spremljanja in njihovem vplivu na načelo državne suverenosti. To bo eden od prvih projektov, ki se bo osredotočil na te težave.