Naše raziskovalno delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu, Atlas uporabe UI, analiziramo rabo UI v družbenih domenah in družbenih podsistemih, kjer UI lahko vpliva na temelje demokratične družbene ureditve in pravne države. V tem delu se med drugim ukvarjamo tudi  s preučevanjem obstoječih uporab UI v javni politikah. Na podlagi študij primerov dobrih praks uporabe UI v javnih politikah v tujini in analize znanja iz že obstoječih platform želimo oblikovati smernice kako dobre prakse in znanja uspešno prenesti in implementirati v sfero javnih politik v Republiki Sloveniji.

V drugem delu projekta, Učinki UI na človekove pravice in posameznika, je naš cilj oblikovati kvalitativne analize rabe UI v različnih domenah. Dva ključna učinka UI, ki jih projekt naslavlja, sta vplivi UI na temeljne človekove pravice (pravni vidiki) ter vplivi na človekovo subjektivnost (nepravni oz. psiho-socialni vidiki). Izhodišče projekta je, da mora vpeljava UI temeljiti na spoštovanju temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije, pravne države in zagotavljanju gospodarske in politične stabilnosti. Raznoliki primeri obstoječe uporabe UI kažejo, da ob številnih koristih novi sistemi okrepljeni z UI lahko vodijo tudi v kršitve temeljnih človejkovih pravic. Grožnje so specifične za posamično domeno – npr. zavarovalniško, bančno, sodno, policijsko – nekatere pa so skupne delovanju UI. Primeri uporabe UI kažejo, da ta prinaša številne pravne in etične izzive. Na mikro ravni UI uporabljena v sistemih odločanja o posameznikovih pravicah in obveznostih vpliva na številne individualne človekove pravice, na primer na zasebnost in varstvo osebnih podatkov, načelo enakosti in socialne pravičnosti, na avtonomijo posameznika in na njegovo dostojanstvo. Na mezo in makro družbeni ravni pa prihaja do vplivov na delovanje demokracije in povečanje ekonomske neenakosti ter vodi v družbeno razvrščanje prebivalstva.

Zavedamo se, da UI vstopa v specifičen socialno, kulturno-političen prostor obenem pa je tudi produkt specifične družbeno-ekonomske situacije, ki jo povratno tudi sama pomaga sooblikovati. UI je posledično lahko uporabljena tako za krepitev »negativnih« družbenih sprememb, npr. povečevanje ekonomske neenakosti na globalni ravni, širitev družbeno razdiralnih in sovražnih politik kot tudi sredstvo odpravljanja takšnih družbenih sprememb. V okviru projekta je naš cilj tako analizirati pravne dileme na izbranih pravnih področjih in identificirati nad-domenske, tj.skupne problematične značilnosti uporabe AI v odločevalskih procesih, kot so npr. netransparentnost sistemov odločanja z UI; težave povezane s kvaliteto in pristranostjo podatkov; samouresničujoče se prerokbe pri preveliki odvisnosti od preteklih učnihprimerov; nevarnosti podatkovnega maksimiranja; nesorazmerje moči, ki nastaja zaradi uporabe UI; nevarnosti podatkovnega determinizma in diskriminacije; zastraševalni učinek na pravice; ustvarjanje »odmevnih soban« pri personaliziranih storitvah ipd.

V tretjem delu, Regulacija in upravljanje UI, predhodno analizirane rabe UI postavljamo v etični in pravni okvir. V tem delu preučujemo različne etike in vrednote, ki jih imamo v mislih, ko govorimo o etiki v umetni inteligenci. Ena imed osrednjih tematik s katero se bomo ukvarjali je tudi varstvo osebnih podatkov, saj je UI doživela preporod ravno v času sprememb v intenzivnosti in obsegu zbiranja, obdelave in dostopa do osebnih podatkov. Temeljna načela varstva osebnih podatkov v EU so se razvila v obdobju pred digitalno revolucijo, zato pogosto nasprotujejo realnosti zbiranja in obdelave podatkov v dobi velikega podatkovja in UI.

Ker gre pri UI za globalne spremembe, ki jih ni mogoče regulirati samo na nacionalni ravni, se vprašanja odgovornosti UI, transparentnosti in posledic za človekove pravice že obravnavajo na mednarodnih forumih, npr. v okviru OECD, UNESCO, G20, EU, vendar celovit model upravljanja AI zanekrat še ni razvit. Mednarodno sodelovanje lahko zagotovi učinkovito globalno upravljanje, vendar pa se je obenem potrebno zavedati, da na področju UI hiter tehnološki razvoj in nesorazmernost informacij med oblikovalci politik na eni strani in skupnostjo, ki UI razvija in uporablja na drugi, resno ogrožata možnost vseh vpletenih deležnikov, da bi vprašanja, ki se odpirajo učinkovito naslovili. V okviru projekta se med drugim ukvarjamo z vprašanjem, kako zgraditi celovit in zanesljiv globalni režim upravljanja UI po zgledu modelov dobrega upravljanja na drugih področjih. Ker je učinkovito in odgovorno upravljanje mogoče izvesti le z dobro razvitimi kazalniki razvitosti UI je eden izmed ciljev našega projekta tudi vzpostavitev načrta enotnega informacijskega vira, ki bi ponujal celoviti vpogled v razvojne trende znotraj zapletenega področja UI.