Družbeni in javnozdravstveni učinki regulacije in uporabe konoplje

O PROJEKTU

Konoplja je v Sloveniji kljub uvrstitvi na seznam prepovedanih drog široko uporabljana, njena poraba pa zaradi enostavne dostopnosti zgolj narašča. Ob vse pogostejših pozivih k legalizaciji je razumevanje posledic uporabe konoplje ključnega pomena.

Ciljno raziskovalnegi projekt (CRP) se tako osredotoča na možne posledice uporabe konoplje na javno zdravje in varnost. Raziskovalna skupina bo pregledala ustrezno literaturo o uporabi konoplje in njenih posledicah ter nato zbrala in analizirala razpoložljive podatke o kaznivih dejanjih in prekrških, povezanih z drogami v Sloveniji in drugih državah z različnimi regulativnimi okviri v zvezi s konopljo, primerjala kazalnike javnega zdravja v okoljih z različnimi pravnimi statusi konoplje, izvedla mednarodnopravno analizo regulativnih okvirov konoplje v izbranih državah Evropske Unije (EU) in pripravila izhodišča za oblikovanje ukrepov za zmanjšanje družbene škode povezane z zlorabo drog, posebej konoplje.

Izzivi projekta vključujejo:

obstoj različnih pravnih okvirov,
kratko obdobje legalizacije konoplje,
skrito naravo uporabe konoplje v kriminaliziranih okoljih in
morebitno nedostopnost relevantnih podatkov.

Kljub tem izzivom bo projekt ponudil dragocen vpogled in izpostavil področja, ki zahtevajo previdno in premišljeno oblikovanje politik.

Tip projekta: CRP

Šifra projekta: V5-24044

Trajanje projekta: 1. 10. 2024 – 30. 9. 2026

DELOVNI SKLOPI

Projekt je razdeljen na šest delovnih sklopov:

upravljanje projekta,
kriminološka analiza vpliva konoplje na javno varnost,
analiza kazalnikov javnega zdravja, povezanih z uporabo konoplje,
primerjalnopravna analiza ureditve na področju regulacije konoplje,
razvoj izhodišč za preprečevanj in zmanjševanje škode in
razširjanje rezultatov.

Delovni sklopi združujejo kvalitativne in kvantitativne pristope za celovit pregled pravnih, družbenih in zdravstvenih učinkov uporabe konoplje. V okviru projekta bodo pripravljeni znanstveni in konferenčni prispevki, vzpostavljeno bo spletno mesto projekta in pripravljena bodo izhodišča za zmanjševanje škode, s čimer bo zagotovljena široka diseminacija ugotovitev

VODJA PROJEKTA IN KONZORCIJSKI PARTNERJI

Vodja projekta je dr. Kristina Čufar iz Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, partner projekta je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

FINANCIRANJE

Ciljni raziskovalni projekt financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ).