SENTRIX: Arhitektura kaznovanja: Izgradnja matrice odločanja

O PROJEKTU

Projekt Sentrix uvaja nov pristop, ki temelji na arhitekturi odločanja, da bi raziskal kompleksno družbeno in pravno vprašanje: kako sodniki sprejemajo odločitev o kazni? Raziskovanje se osredotoča na kartiranje “okolja kaznovanja,” ki vključuje tako dobro raziskane dejavnike, kot je diskrecija sodnikov, kot tudi manj raziskane elemente, kot so postopkovne podrobnosti in navade. Cilj projekta ni usmerjati odločitve, temveč razumeti celoten obseg okolja kaznovanja.

Projekt združuje analizo obstoječih raziskav, delavnice, opazovanja v sodnih dvoranah, eksperimente in simulacije, da bi razvijal in preizkušal nove modele kaznovanja. Cilj je povezati razpršene raziskave, uporabiti inovativna orodja za vizualizacijo in simulacijo ter ponuditi boljše vpoglede v odločitve o kazni, s tem pa povečati preglednost pri kaznovanju in prispevati k bolj pravičnemu pravosodnemu sistemu.

Tip projekta: HORIZON-ERC

Trajanje projekta: 2025 – 2030

FINANCIRANJE

Ta projekt je prejel sredstva od Evropskega raziskovalnega sveta v okviru programa Horizon Europe za raziskave in inovacije, pogodba o dodelitvi sredstev št. 101166131.

DELOVNI SKLOPI

Faza 1: Temeljne raziskave in razvoj konceptualnega okvira
CILJ: Razviti celovito razumevanje „okolja izrekanja kazni“ na podlagi načel arhitekture izbire z analizo dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o kaznovanju.
PRISTOP: Metaanaliza obstoječe literature s področij prava, psihologije, sociologije in teorije odločanja, vključno z oceno sistemov izrekanja kazni.
REZULTAT: Celovit konceptualni okvir, ki bo služil kot podlaga za nadaljnje faze.

Faza 2: Razvoj in izpopolnjevanje tipologije izrekanja kazni
CILJ: Razviti sistematično kategorizacijo dimenzij izrekanja kazni.
PRISTOP: Strokovni panel bo skozi več postopkov preizkusil tipologije izrekanja kazni glede na konceptualno trdnost in logično doslednost.
REZULTAT: Izpopolnjen teoretični okvir izrekanja kazni.

Faza 3: Empirične raziskave in primerjalna analiza
CILJ: Empirično potrditi okvir izrekanja kazni in razumeti njegovo uporabo v resničnih situacijah.
PRISTOP: Analiza podatkov bo ocenjevala trende pri izrekanju kazni, medtem ko bodo opazovalne študije in intervjuji s pravnimi strokovnjaki zagotovili globlji vpogled. Z nadzorovanimi eksperimenti s sodniki, tožilci in probacijskimi uradniki v Sloveniji bodo pri projektu preizkusili, kako različni modeli izrekanja kazni vplivajo na odločanje.
REZULTAT: Nabor podatkov, ki združuje kvalitativne in kvantitativne ugotovitve, bo izboljšal matriko izrekanja kazni ter zagotovil njeno empirično veljavnost in praktično uporabnost.

Faza 4: Napredna simulacija in analiza
CILJ: Raziskati dinamiko dimenzij izrekanja kazni in njihov skupni vpliv na izide s pomočjo napredne simulacije.
PRISTOP: Empirični podatki iz 3. faze bodo pretvorjeni v sofisticiran model simulacije na podlagi agentov. Ta model bo ponazarjal različna okolja in kontekste izrekanja kazni ter omogočil poglobljeno razumevanje dinamike odločanja. Simulacija bo omogočala vizualizacijo kompleksnih interakcij in izidov.
REZULTAT: Razvita bo zbirka naprednih simulacijskih modelov, dopolnjenih z vizualnimi orodji, ki bodo zajeli kompleksnost odločitev o izrekanju kazni. Ti modeli bodo pripomogli k razjasnitvi procesa izrekanja kazni širši javnosti, vključno z oblikovalci politik in praktiki, ter omogočili informirano razpravo in morebitne reforme.