Eden od dejavnikov varnosti v VIZ je vzpostavljanje kazenske odgovornosti strokovnih delavcev za njihove opustitve dolžnega nadzorstva nad otroki in mladostniki in nedovoljene posege v njihove pravice. Zgolj z vzpostavljanjem kazenske odgovornosti strokovnih delavcev ni mogoče zagotoviti varnega šolskega prostora, ampak je za to potreben sistemski pristop, ki upošteva vse dejavnike in zajema sodelovanje strokovnih delavcev, učencev, staršev in lokalne skupnosti. Prispevek predlaganega projekta k sistemskemu pristopu je postavitev jasnih meja kazenski odgovornosti strokovnih delavcev VIZ kot odgovor na posplošena pričakovanja javnosti, da je zgolj z represivnim odzivanjem mogoče reševati kompleksne družbene pojave. Vsebina projekta je razdeljena v pet svežnjev:
Eno izmed izhodišč sodobnih ureditev je prepoved uporabe sile – v tej luči bomo preverili obstoječo slovensko zakonodajo glede prepovedi telesnega kaznovanja v VIZ in jo primerjalno umestili v slovenski prostor. Analizirali bomo značilnosti in meje kazenske odgovornosti strokovnega delavca za nasilno ravnanje ter teoretične analize dopolnili s prikazom sodne prakse. Ker je pogosti razlog za izvršitev protipravnega (nasilnega) ravnanja strokovnih delavcev discipliniranje učencev, bomo preučili ustreznost postopkov izrekanja takšnih ukrepov na zakonski ravni in jo dopolnili z empirično raziskavo; anketirali bomo strokovne delavce glede njihovih izkušenj in mnenj o ustreznosti zakonske ureditve. S pomočjo zbranih podatkov in analize zakonodaje ter primerjalnopravne metode bomo s pravnega vidika ocenili ustreznost vzgojnih ukrepov za učence ter ponudili morebitne alternativne rešitve.
Strokovni delavci VIZ so dolžni preprečevati in omejevati tveganja za varnost otrok in mladostnikov. V primeru opustitev te dolžnosti lahko nastopi tudi njihova kazenska odgovornost.
V okviru šolskega prostora so lahko izvršena različna kazniva dejanja; storilci so lahko tako učitelji, starši, kot tudi učenci. Vse tri skupine se lahko znajdejo tudi v vlogi žrtve kaznivega dejanja, izvršenega v šolskem prostoru. Ob tem se strokovnim delavcem VIZ pogosto zastavi vprašanje, kaj storiti v primeru zaznave storjenega kaznivega dejanja. Tudi prijava izvršenega kaznivega dejanja je eden od dejavnikov zagotavljanja varnega šolskega prostora, še posebej v dveh primerih: ko je otrok žrtev nasilja v družini in ko otrok stori kaznivo dejanje v šolskem prostoru. Pravno dolžnost prijave kaznivega dejanja bomo soočili z etičnimi vprašanji, predvsem z varovanjem poklicne skrivnosti in zaupnega odnosa z učencem.
Pomen predlaganega projekta za razvoj znanosti in stroke se kaže na več ravneh. Gre za prvo sistematično raziskavo pravnih vidikov zagotavljanja varnega šolskega prostora pri nas.
Zlasti v delu, ki se nanaša na kazenskopravne vidike t. i. garantnih dolžnosti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v slovenskem pravnem prostoru še nimamo nadrobneje izdelanih meril pripisovanja odgovornosti. Eden osrednjih ciljev projekta je izdelati predlog jasnega in preglednega sistema meril pripisovanja kazenske odgovornosti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju (s posebnim poudarkom na opustitveni odgovornosti), ter s tem prispevati k večji pravni varnosti na zadevnem področju. Osrednji znanstveni oziroma inovacijski prispevek predlaganega projekta torej vidimo v razvoju in dodelavi meril opustitvene odgovornosti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, hkrati pa tudi v razvoju slovenske kazenskopravne dogmatike opustitvenih kaznivih dejanj nasploh.
Čeprav je poudarek projekta na kazenski odgovornosti strokovnih delavcev v VIZ za opustitev dolžnega nadzorstva, pa bo projekt zajel tudi kazensko odgovornost za storitvene oblike kršitev. V tem delu bo inovativni prispevek projekta večplasten. (1) Kljub temu, da je nasilje nad otroki in mladostniki že dlje časa razumljeno kot pomemben družbeni problem in so bili tudi pravni vidiki že deležni strokovne obravnave, pri nas še ni bila opravljena analiza različnih vidikov kazenske odgovornosti strokovnih delavcev za spolne zlorabe otrok in mladostnikov v VIZ. Tudi ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje leta 2008, ki je uvedla posebno evidenco storilcev spolne zlorabe otrok, ni bila opravljena potrebna analiza njene ustreznosti in učinkov. Njena uvedba je bila zgolj populistično argumentirana s pavšalno ugotovitvijo, da bodo zaradi tega ukrepa otroci zaščiteni pred spolnimi zlorabami predvsem v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Projekt bo tako prvi, ki bo z znanstvenim pristopom raziskal ta ukrep in ocenil njegovo ustreznost. (2) Vzgojno delovanje VIZ ureja zakonodaja (npr. Zakon o osnovni šoli); to področje pa je bilo v zadnjih letih deležno več sprememb, tudi konceptualnih. Od vzgojnih ukrepov je v zakonu ostal urejen le vzgojni opomin. Določitev vzgojnih ukrepov je bila prenešena na VIZ, ki so dolžne to področje urediti same v vzgojnih načrtih oz. Pravilih šolskega reda. Kljub nekaterim pozitivnim vidikom velike diskrecije VIZ pri določanju kršitev in vzgojnih ukrepov za kršitelje, takšno stanje odpira vprašanje določanja meja te diskrecije. Zgodi se namreč lahko, da VIZ kot vzgojni ukrep določi omejitev ali ravnanje otroka oz. mladostnika, ki premočno poseže v njegove pravice, celo v takšni meri, da izrek takšnega ukrepa pomeni kaznivo dejanje strokovnega delavca. Ali pa se v sicer dovoljenem polju diskrecije strokovni delavec v konkretnem primeru odloči za izrek takšnega vzgojnega ukrepa. Protipravnost pri izrekanju vzgojnih ukrepov v VIZ pri nas še ni bila dovolj raziskana, morebitna kazenska odgovornost strokovnega delavca pri vzgojnem delovanju pa sploh ne. Znanstveni prispevek projekta se bo tako odražal v iskanju meja med dopustnim strokovnim (vzgojnim) delovanjem VIZ in takšnim odzivanjem na kršitve šolskih pravil, ki je protipravno, čeprav se zdi učinkovito.
Pri obravnavi navedenih vprašanj je osrednjega pomena kazensko pravo in k razvoju tega področja prava bo projekt tudi največ prispeval. So pa to vprašanja, pri katerih se kazensko pravo prepleta s šolskim pravom, ki se pri nas le počasi razvija. Zaradi prepleta obeh področij in potrebne usklajenosti pri iskanju ustreznega odzivanja na nedovoljeno ravnanje strokovnih delavcev, bo projekt prispeval tudi k razvoju nekaterih področij šolskega prava (predvsem pravnih vidikov vzgojnega delovanja).
Z vprašanjem varnega šolskega prostora se je pri nas do sedaj ukvarjala predvsem pedagoška stroka. Projekt bo poudaril nujnost upoštevanja kazenskopravnih vidikov zagotavljanja varnosti v VIZ ob hkratnem opozarjanju na nevarnost prevelikega vdiranja kazenskega prava v delo strokovnih delavcev VIZ. Kljub tej omejitvi mora pedagoška stroka pri iskanju rešitev za večjo varnost v VIZ upoštevati tudi te vidike in ugotovitve projekta bodo zato vplivale tudi na njen razvoj.
Ustreznost predlaganih rešitev bo merljiva oz. preverljiva zlasti na ravni primerjave z doktrinarnimi rešitvami iz primerljivih kazenskopravnih sistemov. Njihove bistvene značilnosti bodo predstavljene v okviru predlaganega projekta, saj bo ena od osrednjih metod dela primerjalnopravna. Ob uporabi te metode pa bo naše vodilo vendarle, da je tuje pravne rešitve koristno poznati, ni pa jim treba tudi vselej in za vsako ceno slediti. Tako kot na drugih področjih razvoja prava je tudi tu treba ravnati s posluhom za domačo pravno in kulturno tradicijo.
Z razvojem meril pripisovanja kazenske odgovornosti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju in razvojem dogmatike opustitvenih kaznivih dejanj nasploh bo projekt prispeval k temu, da bo šla slovenska znanost v korak z razvojem znanosti v drugih državah, kjer je bil razvoj meril opustitvene odgovornosti v zadnjih dveh desetletjih bliskovit (zlasti države germanskega govornega področja). Tu bo po našem mnenju treba poiskati pravšnje ravnotežje med dvema pristopoma: germanskim sistemskim mišljenjem in skandinavskim pragmatizmom. Drugače povedano, ključno se nam zdi iskanje ravnotežja med zagotavljanjem predvidljivosti pravnega odločanja s pomočjo abstraktnih pojmovnih struktur in ohranjanjem stika z družbeno stvarnostjo skozi odprto, s pravnimi finesami neobremenjeno razpravo o primernih in pravičnih rešitvah v posameznih življenjskih primerih. Isto izhodišče velja za oblikovanje predlogov glede kazenske odgovornosti strokovnih delavcev v primerih vzgojnega delovanja (izrekanja vzgojnih ukrepov), kjer je potreben še poseben posluh, saj je to področje tudi močno povezano z vprašanjem avtoritete VIZ kot družbene institucije in avtoritete vsakega strokovnega delavca v odnosu tako z učenci kot starši.
Pomemben znanstveni prispevek projekta nadalje vidimo na ravni razvoja slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Ugotavljamo namreč, da je domača kazenskopravna literatura včasih nekritično sprejemala tujo kazenskopravno terminologijo ali pa jo je slovenila le za silo (na področju predlaganega projekta lahko kot primer navedemo nekatere najbolj temeljne izraze, kot so: garant, garantni položaj, garantna dolžnost itd.) Po drugi strani se zavedamo, da je po tem, ko se nekateri izrazi v literaturi ustalijo, nesmiselno zganjati jezikovni purizem, in skušati neposrečene, a ustaljene izraze nadomestiti z novimi (in s tem zelo verjetno ustvariti zmedo). Gre torej za stvar tehtanja in ocene, kje ravnati »v dobro jeziku«, kje pa popustiti okornim, a ustaljenim jezikovnim konvencijam.
Zelo pomembna se nam zdi tudi aplikativna plat projekta, torej podajanje izsledkov in novih znanj na način, ki omogoča neposreden prenos znanja v prakso. V našem primeru to pomeni, da bodo izsledki projekta oblikovani tako, da bodo uporabni pri snovanju vzgojnih, šolskih in širših izobraževalnih politik, izobraževanju kadrov v vzgoji in izobraževanju, ne nazadnje pa tudi pri oblikovanju konkretnih disciplinskih in pravosodnih odločitev.
Vodja:
- Matjaž Ambrož
Člani:
- Katja Filipčič
- Mojca Mihelj Plesničar
- Dragan Petrovec
- Aleš Završnik
Financer:
- ARRS
Sofinancer:
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
