Obravnavanje medvrstniškega nasilja: Sistemski pristop k zagotavljanju trajno varnega in spodbudnega šolskega okolja

O PROJEKTU

Vrstniško nasilje v šoli je kompleksen in pogost pojav; čeprav je od nekdaj razširjen, ni bil vedno deležen akademske in strokovne pozornosti. Poenostavljena definicija vrstniškega nasilja je ponavljajoča se in dalj časa trajajoča izpostavljenost posameznika/učenca agresivnemu dejanju ali drugim negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov. Vrstniško nasilje se običajno pojavlja v eni ali več od naslednjih sedmih oblik: verbalno nasilje, izključitev iz vrstniške skupine, fizično nasilje, lažne govorice, odvzem denarja ali poškodovanje lastnine, prisila ter rasno nasilje ali nasilje na podlagi drugih varovanih lastnosti. Nedavne študije so razkrile tudi druge oblike vrstniškega nasilja, vključno s spolnim in spletnim nasiljem ter nasiljem nad učenci s posebnimi potrebami, učnimi težavami in drugimi motnjami.

Vrstniško nasilje je med drugim odvisno od povzročitelja in žrtve. Stereotipno je žrtev negotova, sramežljiva in introvertirana; storilec impulziven, dominanten, agresiven in priljubljen, uporaba nasilja pa mu ni tuja. Nadalje je vrstniško nasilje odvisno od opazovalcev in njihove motivacije, zato želi večina učinkovitih programov za preprečevanje vrstniškega nasilja opazovalce, priče in mimoidoče opolnomočiti, da na nasilje odreagirajo in/ali ga preprečijo. Ker šolsko okolje ni ločeno od širših družbenih procesov, je vrstniško nasilje treba razumeti onkraj medosebnih odnosov. Nasilje in odzivanje nanj je vpeto v družbene percepcije dopustnega oz. nedopustnega, nasilnega oz. nenasilnega, kaznovalnega oz. nekaznovalnega, itd. Poznavanje značilnosti in medsebojnih dinamik povzročiteljev, žrtev in opazovalcev medvrstniškega nasilja ter družbenih procesov, ki medvrstniško nasilje uokvirjajo in nanj vplivajo, je torej pogoj za razumevanje, zakaj se nekateri otroci zatekajo k vrstniškemu nasilju, kako nasilje preprečevati in/ali pomagati njegovim žrtvam ter kako spodbujati povzročitelje pri opuščanju nasilja.

Posledic vrstniškega nasilja ne občuti le žrtev, saj nasilje učinkuje tudi na splošno počutje otrok in osebja v razredu, šoli in njeni okolici. Nasilje vpliva na učni uspeh učencev, njihovo pozornost in splošno varnost. Zato je ključno stalno izboljševanje šolskih praks za odkrivanje in odzivanje na vrstniško nasilje na vključujoč način tako za storilca kot za žrtve, saj se le tako lahko ponovno vzpostavi njihovo zaupanje in občutki varnosti.

V okviru projekta NasVIZ smo izdelali in testirali sistemski pristop k obravnavanju nasilja v šolah. Kot del projekta smo pripravili tri priročnike, ki so začrtali možne pristope k obravnavanju vrstniškega nasilja v šolah s sredstvi, ki so na voljo v šolah in v lokalnih skupnostih. V tem projektu bomo model, ki je bil uspešen v osnovni šoli, ki je bila projektna partnerica, razširili in ga preizkusili še v drugih šolah oz. lokalnih skupnosti. Nadalje bomo naš pristop k raziskovanju vrstniškega nasilja izboljšali na tri načine: (1) metodološka orodja za merjenje bomo prilagodili nenehno spreminjajočim se oblikam vrstniškega nasilja; (2) raziskali bomo kje, kako in zakaj prihaja v šolah do nasilja; (3) zanimalo nas bo, kako se otroci, šola in družba odzovejo, ko so nasilju priča.

Tako izboljšan sistemski mehanizem za beleženje in razumevanje medvrstniškega nasilja bo omogočal ustrezno longitudinalno spremljanje razmer na področju vrstniškega nasilja. Zbrane podatke bomo namreč uporabili za prilagoditev obstoječih strategij šol za odkrivanje nasilnega vedenja na način, ki povzročiteljev ne ožigosa, zaščiti žrtve in stremi k ustreznemu reševanju konfliktov, ki so do nasilja privedli. S pomočjo povratnih informacij zaposlenih in učencev na šolah o uporabljenih metodah bomo zbrali najučinkovitejše in starosti ter drugim značilnostim najprimernejše pristope, ki bodo upoštevali tudi resnost in pojavne oblike vrstniškega nasilja na posamezni šoli.

Projekt bo razdeljen na sedem delovnih svežnjev (v nadaljevanju DS); pet bo osredotočenih na tematiko razpisa, prvi zaobjema upravljanje, sedmi pa diseminacijo.

DS1: Upravljanje projekta

Prvi delovni sklop bo omogočil neoviran potek raziskovanja, kar je bistveno pri projektu, ki ima toliko organizacijskih izzivov. Začeli bomo z ustreznim načrtovanjem in natančno časovnico. Veliko pozornosti bomo namenili organizaciji obiskov šol po Sloveniji, kot tudi anketiranju in izvajanju fokusnih skupin.

DS2: Analiza stanja (obstoječih raziskav, metodoloških pristopov) in posodobitev metodološkega okvirja za preučevanja medvrstniškega nasilja

V prvem vsebinskem sklopu bomo naredili temeljit pregled obstoječih definicij in raziskav s področja medvrstniškega nasilja ter analizirali referenčno znanstveno literaturo. Zanimalo nas bo, kako je to področje raziskano pri nas, v širši regiji in svetovno. Posebno skrb bomo namenili področjem, ki do sedaj v slovenskem prostoru niso bila raziskana v večjem obsegu, npr. nasilje v kibernetskem prostoru, nasilje učiteljev do učencev, nasilje pedagoškega osebja med sabo, ipd. Prav tako se bomo osredotočili na socialno-ekonomske in kulturne dejavnike medvrstniškega nasilja. Pri tem bomo raziskali, ali so kakšne kategorije učencev (npr., učenci določenega spola, družbenega razreda, rase, etnične pripadnosti, socialnega statusa, invalidnosti, posebnih potreb itd.) bolj ali manj zastopane kot povzročitelji in/ali žrtve medvrstniškega nasilja ter ali se vlogi povzročitelja in žrtve pri določenih kategorijah učencev prepletajo.

Pregledali bomo stanje glede preprečevanja in obravnavanja različnih oblik medvrstniškega nasilja, kot jih navajajo domače in mednarodne študije. S pomočjo fokusnih skupin s šolskimi svetovalnimi službami in osnovnošolci bomo preverili tudi, kako medvrstniško nasilje zaznavajo, preprečujejo in obravnavajo v posameznih osnovnih šolah. Prav tako bomo analizirali, kako je pristop »socialno-mrežnega« povezovanja vzgojno-izobraževalnih, vladnih in nevladnih organizacij v lokalnem okolju iz projekta NasVIZ uspel in ali bi ga lahko vzpostavili na nacionalni ravni. Posebno pozornost bomo namenili zbiranju in analizi vprašalnikov, ki so jih raziskovalci v okviru različnih raziskav uporabljali za merjenje obsega medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah.

 Cilji: 

– sistematičen in podroben pregled ugotovitev slovenskih in tujih raziskav o različnih oblikah medvrstniškega nasilja (obseg in dejavniki pojava);

– sistematična analiza vprašalnikov, uporabljenih v slovenskih in tujih raziskavah za merjenje obsega nasilja v osnovnih šolah;

– ugotovitev stanja na področju preventive, zaznavanja in obravnavanja vseh pojavnih oblik medvrstniškega nasilja, s katerimi se slovenske osnovne šole soočajo v fizičnem in/ali kibernetskem prostoru ter pridobitev podatkov za pripravo ukrepov za soočanje, preprečevanje in pomoč.

Metode:

– med številnimi raziskavami in teoretičnimi razpravami bomo glede na izbrane kriterije opravili izbor tistih, ki jih bomo podrobneje analizirali ter pripravili sistematičen pregled njihovih ugotovitev;

– iz objavljenih raziskav in po potrebi v komunikaciji z raziskovalci, ki so jih vodili, bomo pridobili in analizirali uporabljene vprašalnike o obsegu in značilnostih medvrstniškega nasilja;

– za ugotovitev stanja glede preventive, zaznavnosti in obravnanja medvrstniškega nasilja v slovenskem prostoru bomo izvedli fokusni skupini s predstavniki šolskih svetovalnih služb oz. pedagoškim kadrom in z osnovnošolci.

DS3: Izdelava orodja za longitudinalno spremljanje medvrstniškega nasilja

V Sloveniji in tujini so bili za ugotavljanje in spremljanje značilnosti medvrstniškega nasilja uporabljeni številni pristopi oziroma vprašalniki. Redke pa so študije, ki merijo značilnosti medvrstniškega nasilja celostno in longitudinalno. Le s takšnim pristopom je mogoče ugotoviti značilnosti tega pojava in njegove spremembe, kar pa je nujno za oblikovanje učinkovite preventive in obravnave tega pojava. Zato bomo v tem delovnem sklopu na osnovi ugotovitev iz DS2 izdelali vprašalnike (za različne starostne kategorije) za učence in učenke. Vprašalnike bomo oblikovali tako, da bodo zajeli vse oblike medvrstniškega nasilja (tudi kibernetsko) in njihove značilnosti ter v čim večji meri tudi možne strukturne vzroke za nasilje.

Pri tem bomo posebno pozornost posvetili obsegu ter vsebinski in jezikovni zahtevnosti vprašalnikov za posamične starostne skupine učencev in učenk ter skupine osnovnošolcev s posebnimi potrebami. Za pridobitev celostne podobe medvrstniškega nasilja na določeni šoli pa ne zadošča le anketiranje učencev in učenk, ampak tudi pedagoškega osebja. Pomembno je namreč, ali pedagoško osebje prepoznava in zaznava različne oblike nasilja, o katerem poročajo učenci. Zato bomo tudi zanje izdelali ustrezen vprašalnik.

Ker je en od ciljev raziskovanja medvrstniškega nasilja v predlaganem projektu longitudinalen pristop, bomo opredelili časovne intervale za uporabo vprašalnikov. Zgolj izdelava vprašalnikov pa ne zadošča za njihovo ustrezno uporabo v praksi, zato bomo izdelali protokole za njihovo izvajanje in zasledovali cilj, da bi bila izvedba in analiza vprašalnikov čim bolj enostavna (na primer izvedba vprašalnikov v obliki elektronskega anketiranja v šolskih računalniških učilnicah). Želimo, da bi vprašalnike lahko uporabila prav vsaka šola in na tako pridobljenih podatkih oblikovala staregijo za spopadanje z medvrstniškim nasiljem, pri čemer bi upoštevala posebnosti konkretnega šolskega okolja in razreda. Poleg tega bomo vprašalnike za učence oblikovali tako, da bo njihova uporaba na določenem vzorcu vseh učencev in učenk slovenskih osnovnih šol omogočila vpogled v obseg in značilnosti medvrstniškega nasilja v nacionalnem obsegu ter za spremljanje sprememb značilnosti tega pojava v daljšem časovnem obodbju, torej longitudinalno.

Cilji:

• izdelava vprašalnikov o obsegu in značilnostih medvrstniškega nasilja za učence in učenke osnovnih šol, upoštevaje različne starostne skupine in druge kategorije (npr. posebne potrebe);
• izdelava vprašalnika o medvrstniškem nasilju za pedagoške strokovne delavce osnovnih šol;
• izdelava protokolov za uporabo vprašalnikov (z vidika neposredne izvedbe anketiranja, analize pridobljenih podatkov in uporabe vprašalnikov v daljšem časovnem obdobju – longitudinalni pristop);
• izdelava metodologije, kako z oblikovanimi vprašalniki meriti obseg medvrstniškega nasilja na nacionalni ravni in spremljati njegove spremembe (longitudinalni pristop).

Metode:

• izvedba fokusne skupine s predstavniki pedagoškega osebja, vodstva in šolskih svetovalnih služb za pridobitev informacij glede primernih načinov izvajanja anket za otroke različnih starostnih skupin in drugih kategorij;
• testno preizkušanje vprašalnikov (za učence in za pedagoško osebje) in protokolov za uporabo vprašalnikov na izbranih osnovnih šola

DS4: Anketiranje

Z izdelanimi vprašalniki in s pomočjo fokusnih skupin, ki jih bomo izvedli v okviru DS2 in DS3, bomo ugotavljali značilnosti medvrstniškega nasilja in njegovega prepoznavanja med učitelji in učenci na izbranih osnovnih šolah. Izdelali bomo metodologijo za izvedbo anketiranja, v okviru katere bomo opredelili vzorec osnovnih šol na takšen način, da bo ugotovitve anketiranja mogoče posplošiti na vse slovenske osnovne šole.

Cilj:

• ugotoviti obseg in značilnosti medvrstniškega nasilja na izbranih osnovnih šolah.

Metode:

• izvedba anketiranja učencev in pedagoškega osebja;
• priprava baze podatkov;
• vnašanje podatkov;
• analiza rezultatov anketiranja.

DS5: Priprava priporočil za izboljšanje stanja, ukrepanje, preprečevanje in pomoč na nivoju posamezne šole.

Poznavanje obsega in značilnosti medvrstniškega nasilja je šele osnova za oblikovanje pristopov soočanja s tem pojavom (tako preprečevanja, kot odzivanja na zaznane primere). Temu se bomo posvetili v DS5. Pri tem bomo izhajali iz pristopov, ki jih je IK že oblikoval v projektu NasVIZ in temeljijo na sistemskem pristopu k medvrstniškemu nasilju in povezovanju šol z lokalno skupnostjo. V okviru projekta NasVIZ je bil izdelan priročnik za preventivo in obravnavo medvrstniškega nasilja, v katerem so zbrani številni konkretni ukrepi. Priročnik so prejele vse slovenske osnovne šole. V sodelovanju s predstavniki šolskih svetovalnih služb bomo ugotavljali, ali so šole ukrepe uporabile pri svojem delu in kako so bili primerni in učinkoviti. Skupaj s predstavniki šolskih svetovalnih služb bomo tudi naslovili največje težave pri izvajanju ukrepov. Tako bomo ugotavljali ustreznost smernic za obravnavo medvrstniškega nasilja, ki jih je izdelal Zavod za šolstvo oz. ali le-te v zadostni meri upoštevajo specifične značilnosti posamičnih šol. Na osnovi tako pridobljenih informacij in spoznanj iz strokovne literature bomo oblikovali nove strategije za zagotavljanje varnega in spodbudnega šolskega okolja, katerih osnova bo poznavanje stanja, ugotovljenega z vprašalniki, oblikovanimi v DS3. Strategije bomo oblikovali tako, da jih bodo različne šole lahko vključevale v svoje vzgojne načrte.

Cilj:

• oblikovanje predloga strategij za zagotavljanje varnega šolskega okolja (poudarek na dejavnostih šole).

Metode:

• izvedba fokusne skupine s svetovalnimi službami izbranih slovenskih šol;
• analiza dobrih praks iz slovenskega okolja in tujine.

DS6: Priprava strokovnih izhodišč in podlag za oblikovanje konkretnih političnih pobud in predlogov za oblikovanje nacionalne strategije za zagotavljanje varnega šolskega okolja

Za preventivo in obravnavo medvrstniškega nasilja ne morejo biti odgovorne samo šole, zato spopadanje z medvrstniškim nasiljem ne more biti prepuščeno le njim. Tudi država mora prevzeti odgovornost na tem področju, predvsem glede preprečevanja. V DS6 bomo proučili, katere naloge naj država izvaja pri preprečevanju medvrstniškega nasilja ter kako. Pri tem se bomo posvetili predvsem vprašanjem zagotavljanja zadostnega števila svetovalnih delavcev v šolah, financiranja zadostnega obsega razrednih ur tedensko (v okviru teh ur lahko učitelji naslavljajo teme, povezane z medvrstniškim nasiljem), vključevanja ustreznih tem v učne načrte posamičnih predmetov, zagotavljanju sredstev za socialno, učno in emocionalno pomoč ranljivim skupinam učencev, itd.. Naše ugotovitve bomo povezali v predlog nacionalne strategije za zagotavljanje varnega in spodbudnega šolskega okolja.

Cilj:

• priprava strokovnih izhodišč za oblikovanje nacionalne strategije za zagotavljanje varnega in spodbudnega šolskega okolja s poudarkom na odgovornosti države.

Metode:

• analiza dobrih praks iz slovenske in tuje literature;
• pregled smernic v podobnih dokumentih v Sloveniji.

DS7: Diseminacija

Diseminacijo, ki bo potekala skozi drugo polovico trajanja projekta, bomo izvajali v treh smereh. (1) V okviru strokovne diseminacije bomo od sodelujočih šol zbirali povratne informacije, prav tako pa bomo šolam posredovali agregirane podatke o mnenju učencev in pedagoškega kadra. (2) Znanstveno diseminacijo bomo izvajali preko objave vsaj dveh člankov v revijah ter predstavitve vsebine projekta na vsaj dveh znanstvenih konferencah. (3) V okviru izobraževanja bomo ob zaključku projekta izvedli delavnico/okroglo mizo za zainteresirano javnost. Predvideno je tudi spletno mesto za enostaven in uporabniku prijazen dostop do jasnih in izčrpnih informacij o projektu in spopadanju z medvrstniškim nasiljem. Predstavniki ožje projektne skupine bodo opravili pogovore s predstavniki šol po Sloveniji in s tem pridobili povratne informacije, razširili vest o projektu in jih pritegnili k sodelovanju v prihodnje, predvsem pa jih spodbudili k uporabi prenovljenih metod zbiranja podatkov o medvrstniškem nasilju na dolgi rok. Informacijske dejavnosti bodo osredotočene na obveščanje o poslanstvu, napredku, dosežkih in razultatih projekta.

ŠTEVILKA PROJEKTA: V5-2336

OBDOBJE: 1.10.2023 – 30.9.2025

FINANCER: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje