Prepoved približevanja

Projekt je razdeljen v več delovnih svežnjev z naslednjimi cilji:

1. Metaanaliza raziskav o nasilju v družini

• Sistematičen in podroben pregled spoznanj drugih avtorjev o nasilju v družini, s posebnim poudarkom na dejavnikih nasilja v družini in na učinkovitih pristopih za preprečevanje nasilja s strani policije.

2. Obseg nasilja v družini v obdobju 2010-2021, s poudarkom na obdobju covid-19

• Za obdobje 2010 – 2021 ugotoviti obseg različnih oblik nasilja v družini in trende gibanja (statistična analiza policijskih podatkov, podatkov sodišč in nevladnih organizacij).
• Ugotoviti vpliv Covid-19 na obseg različnih oblik nasilja v družini.

3. Prepoved približevanja – statistična in vsebinska analiza izrečenih prepovedi približevanja v obdobju 2010 – 2021

• Ugotoviti obseg in trende (za posamične PU in za celotno Slovenijo) izrečenih ukrepov prepovedi približevanja po ZNPPol, delež ukrepov na število prebivalcev, delež ukrepov na število prijavljenih kaznivih dejanj po 191. členu KZ-1 in prekrškov po 6. členu ZJRM ter ostale značilnosti, razvidne iz statističnih podatkov, pri čemer bo posebna pozornost posvečena morebitnim spremembam obsega in značilnosti izrečenih ukrepov v času Covid-19.
• Ugotoviti značilnosti primerov, v katerih policija izreče prepoved približanja in ali so se te značilnosti v obdobju Covid-19 kaj spremenile.

4. Učinkovitost prepovedi približevanja – statistična in vsebinska analiza

• Analizirati učinkovitost prepovedi približevanja; izračun deleža kršitev izrečenih ukrepov in delež povratnikov (oseb, ki jim je bil v opazovanem obdobju ukrep izrečen dvakrat ali večkrat) in vsebinska analiza vzorca zadev, ko je storilec kršil ukrep ali mu je bil ukrep izrečen večkrat

5. Družinski umori in prepoved približevanja

• Ugotoviti delež umorov oziroma ubojev, storjenih v okviru družine in družini podobnih partnerskih skupnosti, v katerih je policija predhodno že obravnavala nasilje.
• Ugotoviti delež umorov oziroma ubojev, ki je bil neposredno povezan s predhodno izrečenim ukrepom prepovedi približevanja, ki je v času storitve uboja ali umora še veljal ali pa je pred tem potekel.

6. Ocena ustreznosti zakonske ureditve in prakse

Zakonsko ureditev bomo analizirali z dveh vidikov:

• z vidika zaščite žrtve
• z vidika varovanja pravic storilca

Literatura o nasilju v družini je zelo obsežna, zaradi kompleksnosti pojava pa se avtorji pogosto usmerjajo v posamične ožje vidike tega pojava. Empirične raziskave prihajajo do različnih ugotovitev, pogosto zaradi različnih metodoloških pristopov. Rezultat predlaganega projekta bo sistematičen in kritičen pregled obstoječe literature in raziskav, kar bo omogočilo strokovnjakom, ki delajo z žrtvami in storilci, načrtovalcem strateških odločitev in raziskovalcem boljši vpogled v dinamiko nasilja v družini. Na takšen način bodo spodbujene tudi nove raziskave slovenskih raziskovalcev, predvsem glede ugotavljanja morebitnih specifik značilnosti nasilja v družini v našem okolju.

Nekaj manjših analiz zaščite žrtev nasilja v družini s prepovedjo približevanja, ki jo izreče slovenska policija, je bilo že opravljenih. Predlagani projekt pa bo prva sistematična študija tega ukrepa. Predvsem bodo za nadaljnje delo policije dragocene ugotovitve o njegovi učinkovitosti, ker bodo prepoznani dejavniki, ki vplivajo na kršenje ukrepa. Z njihovim poznavanjem bo mogoče oceniti ustreznost odziva policije in drugih pristojnih služb na nasilje v družini, prav tako tudi ustreznost zakonskih rešitev. Ugotovitve predlaganega projekta bodo dober temelj za načrtovanje sprememb. Zaradi oblikovane metodologije v okviru projekta, s katero bomo preverjali učinkovitost prepovedi približevanja, bo tudi v bodoče lažje ugotavljanje učinkov sprememb in ocenjevanje njihove ustreznosti.  Z vidika znanosti pa bodo ugotovitve, ki bodo empirično podprte, osnova za nadaljnje raziskovanje, ki bodo usmerjene v iskanje najustreznejših odzivov države na nasilje v družini.