Preventivna (ne)pravičnost: preventivno preprečevanje kriminalitete in družbene škode

Projekt je razdeljen na naslednje delovne sklope:

1. Kritična analiza teorij in praks preprečevanja kriminalitete. V okviru prvega cilja smo se osredotočili na sodobne kriminološke teorije, da bi pridobili nova znanja o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminala in družbene škode. Ta del raziskave je vključeval analizo razlogov, zakaj so bili ti ukrepi uspešni ali neuspešni. Drugi cilj je bil raziskati politične in ideološke kontekste, ki poganjajo sodobne politike preprečevanja kriminala. Tretji cilj pa je bil ugotoviti, katere kriminološke teorije nudijo koristno podlago za oblikovanje politik za preprečevanje trenutno zapostavljenih oblik družbene škode. Osredotočili smo se predvsem na to, katere preventivne politike bi lahko uporabili v Sloveniji.
   

2. Preventivno preprečevanje kriminalitete

2.1 Napovedovanje kaznivih dejanj: pravni in etični problemi. Ta del raziskave je bil namenjen kritični razpravi o uporabi genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kriminala. Pri tem smo želeli odgovoriti na etična in pravna vprašanja, ki se odpirajo pri napovedovanju nasilnega vedenja. Ključni cilj je bil pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kriminala spodkopavajo nekatera načela kazenskega prava in kazenskega postopka. Drugi cilj je bil podrobneje raziskati novo vrsto nadzora, do katerega prihaja zaradi tehnologij napovedovanja kaznivih dejanj.

2.2 Preventivno preprečevanje korupcije. Ta del raziskave je bil namenjen proučitvi razlogov za (ne)učinkovitost »protikorupcijske birokracije«. Cilj je bil ponuditi nove rešitve ali vsaj izboljšati obstoječe rešitve za preventivno ukrepanje proti korupciji. Zlasti smo poskušali najti preventivne protikorupcijske rešitve, ki bi lahko koristile oblikovalcem politik. Pri tem smo bili posebej pozorni na težave, do katerih lahko prihaja pri merjenju korupcije.

3. Preventivna uporaba vojaške sile. Ta vsebinski sklop je obsegal tri cilje. Prvi cilj je bil proučiti novo razumevanje preventivne uporabe vojaške sile pred »neposrednimi grožnjami« drugih držav. V raziskavi smo se osredotočili na koncept preventivne uporabe sile, ki ga je uvedla Obamova administracija. Primerjali smo novo ameriško definicijo preventivne vojne z opredelitvami, ki jih uporabljajo druge države (npr. Velika Britanija, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je bil proučiti pojmovanje preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah, zlasti v “ubij-ali-ujemi” operacijah, ki jih izvajajo ameriške vojaške sile. Cilj je bil pokazati, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil preširoke kriterije za določanje posameznikov, ki naj bi predstavljali »neposredno grožnjo«. Primerjali smo tudi ameriško definicijo preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah z definicijami, ki jih uporabljajo druge države (npr. države EU). Tretji cilj je bil pokazati, kako so nove definicije preventivne uporabe sile pomagale vzpostaviti pravni okvir za vojno proti nejasno opredeljenim potencialnim grožnjam.

4. Prevencija in družbena škoda

4A. Umetna inteligenca, družbena škoda in prevencija. Prvi cilj tega raziskovalnega sklopa je bil proučiti, kakšne oblike družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človeškega vedenja. Drugi cilj je bil najti nove rešitve za izboljšanje uporabe takšne tehnologije. Velik del kritičnih strokovnjakov navaja, da je treba ta nova orodja nadzorovati in strogo omejiti, če želimo zmanjšati škodo za posameznike in družbo. Dejstvo je, da so ti strokovnjaki svoje analize navadno oprli na moralne vrednote, sprejete v določeni skupnosti. Glede na to, da moralne vrednote v različnih državah po svetu niso enake, so tudi invazivne nove tehnologije v nekaterih državah dovoljene, v drugih pa prepovedane. V predlagani raziskavi smo na nov način opredelili etične težave napovedovalne analitike in drugih novih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci.

4B. Potrošništvo, družbena škoda in prevencija. Cilj tega vsebinskega sklopa je bil proučiti oblike družbene škode, do katerih prihaja zaradi potrošništva ter iskati rešitve za preprečevanje nastale škode. V raziskavi so bili kritično analizirani primeri preventivnih ukrepov proti kriminalu (npr. preventivni ukrepi proti terorizmu in nezakonitim migracijam ter prisilni ukrepi, sprejeti zaradi zdravstvenih razlogov), da bi ugotovili, zakaj so ti ukrepi postali tako razširjeni in v kolikšni meri so (ne)uspešni. Cilj analize je bil pridobiti spoznanja za oblikovanje strategij preprečevanja škode, do katere prihaja zaradi družbeno škodljivih dejavnosti, ki jih pogosto sprejemamo kot normalne. Kot primer normalizirane škodljive prakse, ki bi jo bilo treba obravnavati preventivno, smo podrobneje proučili pojav potrošništva.

Raziskava je ponudila nove vpoglede v nekatere premalo raziskovane teme preventivnega preprečevanja kriminalitete. Glavni izvirni vidiki raziskave so naslednji.

(1) Analiza teorij in praks preventivnega preprečevanja kriminalitete je zagotovila novo znanje o političnem kontekstu in ideologiji, ki poganja sodobne politike preprečevanja kriminalitete. Poleg tega je raziskava kritično preučila, zakaj so ti ukrepi bili uspešni ali neuspešni.

(2) Del raziskave, ki se osredotoča na preventivno preprečevanje kaznivih dejanj, je osvetlil vlogo, ki jo imajo genetika, nevroznanost in vedenjske vede pri napovedovanju kaznivih dejanj, zlasti kako spodkopavajo ključna načela kazenskega prava. Raziskava o preprečevanju korupcije je razkrila slabosti trenutnih preventivnih protikorupcijskih ukrepov (npr. vnaprejšnje razkritje podatkov s strani posameznikov, ki delajo na položajih, občutljivih za korupcijo) in podala nove ideje, kako izboljšati takšne preventivne ukrepe za zmanjšanje korupcije.

(3) Raziskava je zagotovila izviren vpogled v novo opredelitev koncepta preventivne vojne prek primerjave različnih definicij, ki so jih sprejele nekatere države. Raziskava je zagotovila tudi nova spoznanja o tem, kako se je z redefinicijo preventivne uporabe sile v jus in bello povečala nevarnost, da so civilisti ubiti ali ranjeni v vojaških operacijah.

(4) Raziskava je prek obravnave nekaterih družbeno škodljivih dejavnosti, ki še niso bile deležne ustrezne akademske pozornosti, obogatila znanje o družbeni škodi, ki še vedno ostaja na robu kriminologije. Prvič, raziskava je zagotovila nov vpogled v družbeno škodo, ki jo ustvarja umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človeškega vedenja, in oblikovala nove rešitve za reguliranje takšne tehnologije. Drugič, raziskava je zagotovila nove ideje o tem, kateri ukrepi bi lahko bili koristni za preventivno preprečevanje družbene škode, ki jo povzroča potrošništvo. Ta del raziskave je ponudil tudi nove odgovore na pogosto zanemarjeno vprašanje v kriminologiji – torej, zakaj nekatere vrste deviantnega vedenja zaslužijo pozornost širše javnosti, druge pa ne.

Ugotovitve raziskave so pomembne za raziskovalce na področju kriminologije in kazenskega prava ter na mnogih drugih področjih, na primer genetike, nevroznanosti, vedenjskih ved, računalništva, pravne filozofije, sociologije in varnostnih študij. Vse ugotovitve so koristne ne le za akademsko občinstvo, ampak tudi za odločevalce, ki jih zanimajo politike preventivnega preprečevanja kriminala.