Raziskovalna skupina se – za razliko od velike večine pristopov v krogu evro-atlantske mainstream akademske kriminologije – ne omejuje zgolj na preučevanje uradno opredeljene in obravnavane »kriminalitete«. Ukvarja se tudi s študijem strukturnega nasilja, ki je neprimerno resnejše (nevarnejše in škodljivejše) od celote človeških dejanj, ki jim je mogoče nalepiti etiketo »kaznivosti« (ali celo »zločinskosti«). Širina pristopa, ki odlikuje to raziskovalno skupino, se kaže tudi pri preučevanju družbenega nadzorstva. Ta kompleksen (in zgodovinsko vsekakor precej spremenljiv) pojav – »temeljno dejstvo in temeljni problem sleherne družbe« (Robert Park) – se ne preučuje zgolj z vidika njegove (ne)uspešnosti pri preprečevanju ali zatiranju kriminalnih, odklonskih in drugih »družbeno nezaželenih« ravnanj, ampak tudi v perspektivi (lokalne in globalne) reprodukcije kapitalističnega sistema (ter z njim povezanega strukturnega ali institucionalnega nasilja). V okviru tekočega projekta pa je posebna pozornost namenjena tudi vplivu najsodobnejših informacijskih tehnologij in dognanj na področju nevrobioloških znanosti na dojemanje, vrednotenje, preprečevanje in sankcioniranje kriminalnih pojavov v ožjem pomenu. Raziskovalni napori programske skupine so usmerjeni v preučevanje sodobne tematike, ki običajno nekako izpade iz drugih znanstvenih (zlasti družboslovnih) disciplin, za nameček pa se neredko izmakne tudi iz fokusa zahodne akademske kriminologije.

Raziskava je razdeljena na tri glavne dele, od katerih je vsak razdeljen na več sklopov:

• Preoblikovanje ideologije, preoblikovanje odklonskosti in nadzor nad njo

V okviru prvega dela preučujemo zlorabe orodij umetne inteligence za manipulacije z volivci in javnim mnenjem. Raziskave o avtomatiziranih orodjih za odločanje, ki se uporabljajo v kazenskopravnih sistemih, so pokazale, da taka orodja legitimizirajo intenzivnejši družbeni nadzor, omejujejo zasebnost in spodkopavajo temeljna načela kazenskega postopka. Poleg tega raziskujemo tudi druge vidike sprememb, ki jih povzročajo informacijske tehnologije in širitev digitalizacije naše družbe, na primer nove oblike kibernetske kriminalitete in ustvarjanje velikih biometričnih informacijskih sistemov EU.

V drugem sklopu ocenjujemo raziskave o bioloških izvorih kriminalnega vedenja in moralnega razmišljanja. Potrdili smo, da kljub vračanju k biologiji ostajajo dragoceni sociološki in psihološki pristopi k preučevanju kriminala in deviantnosti ter da sodbe, v katerih je bila domnevna genetska nagnjenost obsojenca za nasilno vedenje prepoznana kot olajševalna okoliščina, odpirajo vrata genetskemu determinizmu, ki ga spremljajo nove oblike izključevanja. Naša analiza je pokazala, da »neugodne« genetske diagnoze pogosto vodijo do diskriminacije v kazenskih postopkih, pri zavarovalnih policah in na trgih dela.

Naslednji sklop naše raziskave obravnava kriminaliteto nosilcev (politične in ekonomske) moči, npr. izogibanje davkom, okoljsko in podobno čezmejno  kriminaliteto. Za pravilno oceno problema je nujno razumeti simbiotični in sodelovalni odnos med državo in korporacijskimi akterji. Poleg tega ta sklop raziskav preučuje pojem »zločinov iz poslušnosti«. S podrobnim pregledom primera Eichmanna –  upravnega morilca (»na daljavo«) – raziskujemo meandre etičnega samozavedanja tovrstnih storilcev in iščemo vzporednice sodobni dinamiki, ki spodbuja okolja, v katerih lahko takšna motivacija za kazniva dejanja cveti.

Četrti sklop je posvečen vojaškim operacijam, izvedenim v »vojni proti terorizmu« v Afganistanu in Pakistanu. Na podlagi podatkov, zbranih med terenskim delom v Afganistanu in Pakistanu, preučujemo posebne bojne metode (npr. napade brezpilotnih letal, operacije pobijanja ali zajetja talcev (kill-or-capture operation) in umore), samovoljna pridržanja, prisilna izginotja, mučenje, jemanje talcev, prisilne premestitve in repatriacijo beguncev.

Končno preučujemo še socialno marginalizacijo in izključenost, politične in ideološke probleme, povezane z ilegalnimi migracijami, ter normalizirane, nevtralizirane ali prezrte oblike človeške in ekološke škode, ki jo je povzročilo delovanje neoliberalnega kapitalističnega gospodarstva v mejah pravno dopustnega. Analiziramo ključne načine zakonitega izkoriščanja (zlasti pri različnih oblikah pridobivanja najemnin) in koruptivne privatizacije skupnih ali javnih virov.

• Politike preprečevanja kriminalitete in kazenski sistem

V drugem osrednjem delu naše raziskave obravnavamo razširjena vprašanja o kriminaliteti in sistemskem odzivu nanjo. Preučujemo konceptualne in praktične spremembe v slovenski kaznovalni politiki v postsocialističnem obdobju. Analiziramo tudi normativno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v luči sprememb slovenske zakonodaje in sodne prakse. Pomemben del naše raziskave je tudi proučevanje psiholoških mehanizmov, ki vplivajo na sodno odločanje v kazenskih postopkih. Oblikovali in izvedli smo izviren eksperimentalni okvir za raziskovanje predsodkov in pristranskosti v sodnih in tožilskih odločitvah. Poleg tega v raziskavi osvetljujemo glavne trende v slovenskem kazenskem postopku, zlasti razvoj in težave pogajanj o priznanju krivdi ter njihov vpliv na vlogo sodnika, tožilca in položaj obdolženca v kazenskem postopku.

• Nasilje in druge vrste viktimizacij

Zadnji del načrtovane raziskave zajema manjši sklop, posvečen vidikom nasilja in viktimologije. V njem raziskujemo izbrane teme, kot so posebna narava položaja žrtve in njena bistveno spremenjena vloga v postmoderni »kulturi strahu«. Posebno pozornost namenjamo žrtvam strukturnega nasilja v okviru neoliberalnega kapitalizma in viktimizacijam, povezanim s privatizacijo, denacionalizacijo, večinoma nekaznovanimi premoženjskimi kaznivimi dejanji in koruptivnim prisvajanjem javnih sredstev.

Raziskava se osredotoča tudi na žrtve spolnega nasilja, interpretiranega v luči postmoderne spolne morale. V istem okviru preučujemo različne vidike sodnega odločanja o spolnih kaznivih dejanjih s preučevanjem sodnih spisov teh kaznivih dejanj (2016–2018).

Poleg tega se ukvarjamo tudi z različnimi dejavniki, ki prispevajo k viktimizaciji v cestnem prometu.

Nadaljnji del naše raziskave je posvečen žrtvam družbene škode, torej različnih škodljivih učinkov, ki jih povzročajo sicer zakonite prakse, kot je pretirano potrošništvo, ki ga spodbuja hitra moda, povezana z oblačilno industrijo.

Končno analiziramo tudi raznolikost dejanskega in normativnega položaja žrtve v slovenskem kazenskem postopku s poudarkom na okrepljenih mehanizmih za preprečevanje sekundarne viktimizacije v kazenskem postopku.

• Kriminološke posledice pandemije COVID-19

Zastavljeni program smo razširili še na kriminološke posledice pandemije COVID-19. V tem delu raziskave raziskovalci preučujemo etične in pravne dileme, povezane s triažo pacientov, nasilje nad ženskami, korupcijo, cepilne potne liste, posledice sledenja stikov za zasebnost, spremenjeno strukturo in obseg kriminalitete, posledice pandemije za razredni in državni nadzor, glavne razloge za kršitve predpisanih preventivnih ukrepov in politični odpor med pandemijo.

Temeljna značilnost kriminologije je njena interdisciplinarnost, zato bo imel raziskovalni program neposredni pomen za razvoj več znanstvenih ved tako na domači, evropski in svetovni ravni, in sicer: kriminologijo in kazensko (procesno in materialno) pravo, filozofijo prava, ustavno pravo, pravo varstva osebnih podatkov in psihologijo. Posredni pomen pa ima tudi za varnostne vede, sociologijo (odklonskosti), politologijo in politično filozofijo.

Raziskovalni program bo prispeval k razmislekom o političnim, pravnih in moralnih usmeritvah prihodnjega družbenoekonomskega in kulturnega razvoja. Predlagane raziskovalne teme, npr. korupcija, kriminalno pridobitništvo »elit«, so pomembne v očeh javnosti in program bo ponudil teoretsko analizo omenjenih fenomenov v slovenski družbi in na svetovni ravni. Prikazal bo tudi, da živimo v dobi globalne konkurence vrednotno-etičnih drž, kar bo ustvarilo bolj adekvaten in kakovosten okvir za razpravo o smereh bodočega razvoja Slovenije.