[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”9px|||||” locked=”off” global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||0px|||” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Italija je sprejela reformo, ki femicid preoblikuje v samostojno kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku<\/a>, pri \u010demer je kot najvi\u0161ja kazen predviden dosmrtni zapor. Na papirju deluje kot odlo\u010den odziv na dru\u017ebeno krizo. V resnici pa v tem prepoznavam star politi\u010dni refleks: ko se zakonodajalci soo\u010dijo z globoko zakoreninjenim dru\u017ebenim problemom, pose\u017eejo po najstro\u017eji razpolo\u017eljivi sankciji in upajo, da bo simbolna mo\u010d kaznovanja zadostovala.<\/p>\n Ta pristop temelji na predpostavki, da bo pove\u010danje strogosti kazni pomembno prispevalo k odvra\u010danju nasilja. Vendar \u2013 kot vemo \u017ee od Beccarijevih \u010dasov, sodobne raziskave zadnjih desetletij pa to le potrjujejo \u2013 ima strogost kazni minimalno vlogo, medtem ko sta veliko pomembnej\u0161i gotovost in hitrost odziva (Nagin, 2013<\/a>).\u00a0<\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row column_structure=”1_2,1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||26px|||” locked=”off” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_cta button_text=”Click Here” _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” background_color=”#E02B20″ background_enable_image=”off” custom_margin=”3px|||||” custom_padding=”32px|||||” global_colors_info=”{%22gcid-primary-color%22:%91%22button_text_color%22,%22button_text_color%22%93}”]<\/p>\n Femicid ni rezultat odmere kazni. Je smrtonosni kon\u010dni izid dolgega, pogosto prepoznavnega procesa prisilnega nadzora, stopnjevanja nasilja in institucionalnih odpovedi.<\/span><\/span><\/p>\n [\/et_pb_cta][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”1px||||false|false” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Femicid ni rezultat odmere kazni. Je smrtonosni kon\u010dni izid dolgega, pogosto prepoznavnega procesa prisilnega nadzora, stopnjevanja nasilja in institucionalnih odpovedi. Ena najtrdnej\u0161ih ve\u010dlokacijskih \u0161tudij tipa primer\u2013kontrola na tem podro\u010dju ka\u017ee, da do femicidov v intimnih partnerskih odnosih skoraj nikoli ne pride brez predhodnih opozorilnih znakov: gro\u017eenj s smrtjo, zalezovanja, prisilnih spolnih odnosov, lo\u010ditve, stopnjevanja nasilja in neuspe\u0161nega posredovanja institucij<\/span>\u00a0(Campbell et al., 2003<\/a>).\u00a0<\/em><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||6px|||” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ti vzorci so bili obse\u017eno dokumentirani v raziskavah prisilnega nadzora. Femicid v intimnih partnerskih odnosih izhaja iz dinamike dominacije in ob\u010dutka upravi\u010denosti, ne iz spontane jeze. \u0160tudije ka\u017eejo, kako storilci uporabljajo gro\u017enje, nadzor, izolacijo in \u010dustveno manipulacijo dolgo pred samim umorom (Johnson, Eriksson, Mazerolle & Wortley, 2019<\/a>)<\/span>. Dopolnilna tipologija opredeljuje osemstopenjsko pot do umora in poudarja zamujene institucionalne prilo\u017enosti na vsaki posamezni stopnji\u00a0(Monckton Smith, 2020<\/a>).<\/span><\/p>\n Primerjalne raziskave dru\u017ebenih okolij storilcev dodatno ka\u017eejo, da so povzro\u010ditelji femicida pogosto vpeti v mre\u017ee, ki stopnjevanje nadzora normalizirajo ali spregledajo, namesto da bi ga v zgodnej\u0161ih fazah problematizirale (FarrHenderson, Di Marco & Evans, 2025)<\/a>. \n<\/div>\n <\/span><\/p>\n<\/div>\n Uvedba vi\u0161je najvi\u0161je kazni ne spremeni ni\u010desar od navedenega<\/span>.<\/strong> [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/inst-krim.si\/sentrix\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/spletna-stran_naslovnice-1.png” title_text=”spletna stran_naslovnice” _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||0px|||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Da bi razumeli, zakaj bo imela ta reforma verjetno zelo omejen u\u010dinek, moramo pogledati onkraj kaznovanja in v dru\u017ebeni red, znotraj katerega femicidi nastajajo<\/strong>. Italija ostaja dru\u017eba, ki jo zaznamujejo mo\u010dne spolne norme ter neenaka porazdelitev skrbstvenega dela, ekonomske mo\u010di in dru\u017ebenih pri\u010dakovanj. Raziskave ka\u017eejo, da so stali\u0161\u010da, ki zmanj\u0161ujejo resnost nasilja nad \u017eenskami in krivdo prelagajo na \u017ertve, bistveno bolj raz\u0161irjena v dru\u017ebah z ni\u017ejo stopnjo enakosti spolov<\/span> (Sardinha, L., & Catal\u00e1n, H. (2018)<\/a><\/span>; Gracia, 2014).<\/a><\/span><\/p>\n <\/span><\/p>\n<\/div>\n Poleg tega dr\u017eave z bolj tradicionalnimi spolnimi normami izkazujejo ve\u010djo toleranco do nasilja in mo\u010dnej\u0161e te\u017enje k upravi\u010devanju mo\u0161kega nadzornega vedenja<\/span>\u00a0(Ivert, Gracia, Lila et al., 2018).<\/a><\/span><\/p>\n<\/div>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row column_structure=”1_2,1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||26px|||” locked=”off” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_cta button_text=”Click Here” _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” background_color=”#E02B20″ background_enable_image=”off” custom_margin=”3px|||||” custom_padding=”32px|||||” global_colors_info=”{%22gcid-primary-color%22:%91%22button_text_color%22,%22button_text_color%22%93}”]<\/p>\n Nasilje izhaja iz spolno zaznamovanega dru\u017ebenega scenarija, v katerem so mo\u0161ka upravi\u010denost, nadzor in \u010dustvena nestabilnost normalizirani<\/span><\/strong><\/p>\n [\/et_pb_cta][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”1px||||false|false” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Te ugotovitve odmevajo tudi v tem, kar smo drugi govorniki in jaz poudarjali na v\u010deraj\u0161nji nacionalni konferenci o nasilju nad \u017eenskami<\/a>: nasilje izhaja iz spolno zaznamovanega dru\u017ebenega scenarija, v katerem so mo\u0161ka upravi\u010denost, nadzor in \u010dustvena nestabilnost normalizirani. Brez spremembe tega scenarija lahko kazenski zakonik zgolj sanira posledice, ne pa jih prepre\u010duje.<\/span><\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||4px|||” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”|7px|0px|7px|false|false” box_shadow_style=”preset1″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Stroge kazni so politi\u010dno privla\u010dne, ker ustvarjajo vtis skrbi za problem, hkrati pa od sistema zahtevajo zelo malo. Ne zahtevajo usklajenih storitev, doslednih za\u0161\u010ditnih ukrepov, usposobljene policije, delujo\u010dih protokolov za oceno tveganja ali zadostnega \u0161tevila varnih hi\u0161. Ne zahtevajo soo\u010denja z dru\u017ebenimi normami niti podpore ekonomski neodvisnosti \u017eensk. Zadostuje sprememba kazenskega zakonika.<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||0px|||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Toda kaznovanje je zadnje dejanje v tragediji, katere prej\u0161nji prizori so bili pogosto polni opozorilnih znakov. Do trenutka, ko je izre\u010den dosmrtni zapor, je umor \u017ee storjen, zaporedje odpovedi na medosebni, institucionalni in dru\u017ebeni ravni pa je \u017ee dolgo pre\u0161lo to\u010dko, na kateri bi kaznovanje sploh lahko poseglo.<\/p>\n Dokazi iz raziskav nasilja v intimnih partnerskih odnosih ka\u017eejo, da tudi zelo stroge sankcije, vklju\u010dno z zaporno kaznijo, ne zmanj\u0161ujejo zanesljivo ponavljanja nasilja niti ne prepre\u010dujejo njegovega stopnjevanja (Garner, Maxwell & Lee, 2021<\/a>).\u00a0<\/p>\n Logika je preprosta: ljudje, ki izvajajo nasilje v intimnih partnerskih odnosih, ne tehtajo najvi\u0161jih zagro\u017eenih kazni; delujejo znotraj \u010dustvenih, odnosnih in prisilnih dinamik, ki preglasijo racionalni prera\u010dun.<\/strong><\/span><\/p>\n<\/div>\n <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||0px|||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n <\/span><\/p>\n<\/div>\n Priznanje femicida kot samostojnega kaznivega dejanja ni brez pomena. Poimenuje spolno zaznamovan vzorec ubijanja in izrazi dru\u017ebeno obsodbo, vendar je vse to mogo\u010de dose\u010di tudi na druge na\u010dine. Simbolika brez institucionalne reforme pa pomeni \u0161ibko za\u0161\u010dito \u2013 ali sploh nobene. Resni\u010dnih gonil prepre\u010devanja, kot so zgodnje prepoznavanje prisilnega nadzora, u\u010dinkoviti in izvr\u0161ljivi za\u0161\u010ditni ukrepi, usposabljanje policije, ocenjevanje tveganja, ekonomska avtonomija ter dolgotrajno delo na podro\u010dju spolnih norm, ni mogo\u010de nadomestiti z eno samo kaznovalno dolo\u010dbo.<\/p>\n Nova italijanska zakonodaja naka\u017ee resnost problema, hkrati pa se izogne njegovim vzrokom. Izra\u017ea ogor\u010denje, a se izmika odgovornosti. Ta napetost je bila v polnosti razvidna v\u010deraj, 25. novembra, ko je Camera (spodnji dom italijanskega parlamenta) prav na dan, posve\u010den odpravi nasilja nad \u017eenskami, potrdila novo kaznivo dejanje femicida, medtem ko je Senato (zgornji dom italijanskega parlamenta) isto\u010dasno ustavil vzporedno reformo, ki bi spolno nasilje kon\u010dno jasno utemeljila na na\u010delu svobodnega in pritrdilnega soglasja. Kontrast je osupljiv: zakon, ki uvaja dosmrtni zapor, je napredoval gladko in soglasno, medtem ko je bil predlog zakona, ki bi jasno dolo\u010dil, da je spolni odnos brez svobodnega in aktualnega soglasja posilstvo, vrnjen v \u00bbnadaljnjo obravnavo\u00ab in s tem dejansko umaknjen z dnevnega reda Senata<\/a>, kljub temu da je prej u\u017eival soglasno podporo.<\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n<\/div>\n<\/div>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row column_structure=”1_2,1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”11px||26px|||” locked=”off” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”1px||||false|false” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ta politi\u010dna koreografija razkriva neprijetno resnico: izra\u017eati ogor\u010denje z zaostrovanjem kazni je bistveno la\u017eje kot se zavezati strukturnim spremembam. In dokler se politi\u010dna pozornost ne bo premaknila od kaznovanja k prepre\u010devanju, bodo femicidi \u0161e naprej obravnavani kot osamljene tragedije, ne pa kot predvidljivi izidi spolnega reda, ki mo\u0161kim \u0161e vedno podeljuje preve\u010d mo\u010di, preve\u010d upravi\u010denosti in preve\u010d prostora za povzro\u010danje \u0161kode.<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_2″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_cta button_text=”Click Here” _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” background_color=”#E02B20″ background_enable_image=”off” custom_margin=”3px|||||” custom_padding=”32px|||||” global_colors_info=”{%22gcid-primary-color%22:%91%22button_text_color%22,%22button_text_color%22%93}”]<\/p>\n Dokler se politi\u010dna pozornost ne bo premaknila od kaznovanja k prepre\u010devanju, bodo femicidi \u0161e naprej obravnavani kot osamljene tragedije<\/strong><\/p>\n [\/et_pb_cta][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”-8px|auto||auto||” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”-14px||||false|false” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n In dokler se politi\u010dna pozornost ne bo premaknila od kaznovanja k prepre\u010devanju, bodo femicidi \u0161e naprej obravnavani kot osamljene tragedije, ne pa kot predvidljivi izidi spolnega reda, ki \u0161e naprej privilegira nadzor, preglasuje avtonomijo ter normalizira neenako razmerje mo\u010di tako v intimnih odnosih kot v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi.<\/span><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” header_2_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” header_3_font=”Mojca-123-slo|–et_global_heading_font_weight|||||||” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”-14px||||false|false” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaznovanje lahko izrazi obsodbo, ne more pa nositi te\u017ee prepre\u010devanja. Dosmrtna kazen zveni glasno, vendar ne dose\u017ee tistih trenutkov, v katerih se \u017eenska odlo\u010da, ali se po\u010duti dovolj varno, da zapusti nasilnega partnerja, ali ji bo policija verjela, ali jo bodo sodi\u0161\u010da za\u0161\u010ditila, ali ji bo skupnost stala ob strani, ali pa se bo mo\u0161ki, ki jo nadzira, ustavil.<\/p>\n Dokler reforme ne bodo naslovile prav teh trenutkov \u2013 oziroma dokler arhitektura prepre\u010devanja ne bo dele\u017ena ve\u010d pozornosti kot arhitektura kaznovanja \u2013 bo italijanski zakon o femicidu ostal to, kar je (in, \u010de smo nekoliko zlobni, morda to, kar naj bi bil?): mo\u010dan simbol in \u0161ibek odgovor.<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” locked=”off”][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” column_structure=”1_5,1_5,1_5,1_5,1_5″ hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][et_pb_column _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” type=”1_5″ theme_builder_area=”post_content”][et_pb_image src=”https:\/\/inst-krim.si\/sentrix\/wp-content\/uploads\/2025\/08\/Mojca.png” _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” title_text=”Mojca” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_image][\/et_pb_column][et_pb_column _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” type=”1_5″ theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″ custom_padding=”|1px||||” custom_margin=”|-55px|||false|false”]<\/p>\n Mojca M. Plesni\u010dar<\/strong><\/p>\n avtorica<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” type=”1_5″ theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_column][et_pb_column _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” type=”1_5″ theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_column][et_pb_column _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” type=”1_5″ theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” locked=”off” global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.27.4″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Campbell, J. C., Webster, D., Koziol-McLain, J., Block, C. R., Campbell, D., Curry, M. A., \u2026 Wilt, S. A. (2003). Risk factors for femicide in abusive relationships: Results from a multisite case control study. American Journal of Public Health, 93<\/em>(7), 1089\u20131097.Femicid kot kon\u010dna faza nara\u0161\u010dajo\u010dega, spolno pogojenega nasilja<\/strong><\/h3>\n
<\/span><\/p>\nItalijanski kontekst: Spolne norme so plodna tla za nasilje<\/strong><\/h3>\n
Zakaj dosmrtna zaporna kazen ne prepre\u010duje nasilja<\/strong><\/h3>\n
Simbolizem brez prave struktur<\/strong><\/h3>\n
\n
Zaklju\u010dek<\/strong><\/h3>\n
Literatura:<\/h4>\n
https:\/\/doi.org\/10.2105\/AJPH.93.7.1089