Dragan Petrovec in Mojca Plesničar v oddaji Rizom na Radio Študent 89,3 MHz o slovenski kaznovalni politiki po osamosvojitvi.
V zaporih ZDA je bilo leta 2013 zaprtih več kot 2.200.000 ljudi, glede na podatke iz istega leta je bilo še dodatnih 4.700.000 ljudi na pogojnem izpustu ali na probaciji. Skupaj je bilo pred štirimi leti skoraj sedem milijonov ljudi pod takšnim ali drugačnim nadzorom, kar predstavlja skoraj 3 odstotke odrasle ameriške populacije. Za primerjavo leta 1975 je bilo število zaprtih v ameriških zaporih okoli 380.000 v desetih letih in nastopom administracije Ronalda Reagana v ZDA je ta številka že presegla 700.000, do leta 1995 pa že presegla milijon in pol zapornikov.
Leta 1991 je bilo v slovenskih zaporih zaprtih 883 oseb, to število pa je v povprečju naraščalo in leta 2015 segalo do 1463 zaprtih oseb. Pred osamosvojitvijo je zakonodaja kot najstrožjo kazen določala 20 let zapora, četudi je predvidevala smrtno kazen. Ta je bila z novo ustavo ukinjena, kaznovalna politika pa je nadaljevala v smeri večanja restriktivnosti kaznovanja. Najstrožja kazen je bila dvignjena na 30 let, z kazenskim zakonikom leta 2008 pa je bila uvedena možnost dosmrtne kazni. Zakonik iz 2008 je tudi poostril sankcije, med drugim tudi sankcije glede uživanja drog. Leta 2011 in 2012 se je nadaljeval trend večanja restriktivnosti tako kazenske kot prekrškovne zakonodaje, o zadnjih spremembah kazenske zakonodaje pa lahko prisluhnite v intervjuju s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem. V tokratnem političnem rizomu o vplivu neoliberalnih kaznovalnih praks na slovensko kaznovalno politiko in o večanju njene restriktivnosti. (Vir: SLOVENSKA KAZNOVALNA POLITIKA PO OSAMOSVOJITVI)
