ZGODOVINA INŠTITUTA

Inštitut so vodili: dr. Avgust Munda (1954), dr. Hinko Lučovnik (1955-1960), dr. Katja Vodopivec (1960-1972), dr. Janez Pečar (1972-1993), dr. Alenka Šelih (1993-2004), dr. Matjaž Jager (2005-2019) in dr. Aleš Završnik (od 2019). Poslanstvo inštituta od ustanovitve podpira specialna knjižnica, ki je danes ena izmed najkvalitetnejših kriminoloških knjižnic v Evropi.

Raziskovalci inštituta so v desetletjih njegovega obstoja izvajali raznolike raziskave, od teoretičnih do empiričnih, zgodovinskih, longitudinalnih, primerjalnih in medkulturnih študij, ki so preučevale odklonskost in družbene odzive nanjo. V empiričnih študijah so raziskovali trende kriminalitete in drugih deviantnih pojavov, delovanje organov pravosodnega sistema. Analizo družbenih problemov so pogosto nadgradili s predlogi za oblikovalce politik za njihovo rešitev ali izboljšave praks. Pri teh prizadevanjih je bil inštitut včasih bolj, včasih manj uspešen, odvisno od splošne družbene klime ter od stališč in usmeritev odločevalcev v kazenskem pravosodju in drugih odločevalcev, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in deviantnostjo.

Raziskovalna politika IK se osredotoča na oceno relevantnih družbenih problemov na eni strani in na sodobne kriminološke trende v svetu na drugi strani. Pri oblikovanju usmeritev in predlogov raziskovalnega dela je inštitut upošteval tudi potrebe odločevalcev in organov, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in deviantnostjo. V zvezi s tem je treba omeniti vlogo Upravnega odbora IK, ki ga sestavljajo predstavniki inštituta, predstavniki ustanoviteljice in tudi predstavniki uporabnikov raziskav (Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za notranje zadeve). Pri načrtovanju svojih raziskovalnih dejavnosti inštitut zato upošteva in obravnava tudi predloge omenjenih predstavnikov in jih vključuje v svojo raziskovalno politiko

Raziskave, ki jih je IK opravljal od svoje ustanovitve, segajo na najrazličnejša področja kriminalitete in kazenskega pravosodja, med njimi pa kot pomembnejša navajamo naslednja:

problematika povratništva; kazenske sankcije za duševno nenormalne storilce kaznivih dejanj; povratništvo v kazenskem in upravnem pravu; kaznovalna politika slovenskih sodišč; kazenskopravno varstvo lastnine v različnih pravnih sistemih; kazenska odgovornost zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v sodobnih kazenskopravnih sistemih; položaj duševno nenormalnih prestopnikov v sodobnem kazenskem pravu; uporaba kriminoloških ocen v Jugoslaviji; gospodarski delikti v pozitivnem kazenskem pravu in potreba po reformi; vloga državnega tožilca in zagovornika v kazenskih postopkih, ki vključujejo mladoletnike; analiza kazenskih sankcij iz kazenskega zakonika in kazni, ki jih izrekajo sodišča; varstvo pravice do zasebnosti v kazenskem pravu; kazenskopravni vidiki političnih kaznivih dejanj; sodelovanje državljanov v kazenskem pravosodju; pravna sredstva v kazenskem postopku; sistemska analiza predkazenskega in kazenskega postopka; represija in javno mnenje; pravni in kriminološki vidiki obsodbe; mednarodno kazensko pravo; pravni vidiki kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami; policija, državni tožilci in uspešnost preiskovanja kaznivih dejanj; temeljna načela kazenskega postopka v digitalni dobi; psihološki mehanizmi v kazenskem pravosodju; avtomatizirana pravičnost v pravosodnih sistemih

problemi preprečevanja kriminalitete; razmerje med kriminološko znanostjo in kriminalitetno politiko; kriminalitetna politika v okviru cestnega prometa; problemi kriminalitetne politike v Sloveniji in predlagane rešitve zanje; predlog novega modela varstva spolne avtonomije

pojavnost in pogostost hudih telesnih poškodb v eni od slovenskih regij; primerjava premoženjskih deliktov v Jugoslaviji, Avstriji in na Poljskem; uboji v Sloveniji; tatvine v samopostrežnih trgovinah; napoved deviantnih pojavov do leta 2000; povratništvo v Sloveniji; stečaji in gospodarski kriminaliteta, povezana s tranzicijskimi procesi; gospodarska kriminaliteta, povezana s privatizacijo družbene lastnine; sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji; spolna kriminaliteta in model prisile; kriminaliteta v času pandemije covid-19

izbor obsojenk za prestajanje zaporne kazni v odprtem zaporskem režimu; klasifikacija zapornikov v Sloveniji; organizacija prehodnih domov za obsojence po prestani zaporni kazni; ocena probacije v Sloveniji; organiziranje podpornih storitev za nekdanje obsojence; primerjava izvrševanja zaporne kazni v Franciji in Jugoslaviji; izvrševanje zaporne kazni v odprtih režimih zavodov za prestajanje kazni v Sloveniji; izvrševanje kratkotrajnih kazni zapora v Sloveniji; delo v zaporu; pravice v zaporu in njihovo varstvo v Sloveniji; penološki vidiki povratništva; storitve socialnih služb za odrasle obsojence; zmogljivost popravnih institucij; življenjski in delovni pogoji pridržanih oseb in oseb, ki prestajajo zaporne kazni v Sloveniji; socialna klima v zavodih za prestajanje kazni zapora 

mehanizmi formalnega družbenega nadzora; šola kot mehanizem družbenega nadzora; neformalni družbeni nadzor in njegovo delovanje; ideologija in nadzor; mehanizmi in izvrševanje institucionaliziranega nedržavnega nadzora; ideološki nadzor in politično nasilje; reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot v 21. stoletju; podobnosti in razlike med de iure inkriminiranim (pravno prepovedanim) oziroma de facto prepovedanim vedenjem in drugačnimi, domnevno običajnimi, »naravnimi« oziroma »družbeno sprejemljivimi« oblikami ravnanja (predvsem pri akumulaciji premoženja, pridobivanju denarja in uporabi fizične sile oziroma nadzora); človekove pravice in regulacija umetne inteligence vredne zaupanja; nadzor nad kriminaliteto v digitalni dobi

življenjske razmere mladoletnih prestopnikov; preprečevanje kaznivih dejanj in osnovnošolci; namestitev mladoletnikov v rejniško družino ali ustanovo; načini reševanja mladoletniškega prestopništva na Poljskem in v Jugoslaviji; mladoletni prestopniki iz dveh različnih kultur; zdravljenje mladoletnih prestopnikov v Sloveniji; problematika tolp mladoletnikov; rehabilitacija mladoletnikov v Ljubljani; ocena kazenskih postopkov zoper mladoletne prestopnike in izvajanje vzgojnih ukrepov; eksperiment rehabilitacije neprilagojene in prestopniške mladine; odprava primerov mladoletniškega prestopništva in izvajanje vzgojnih ukrepov v Ljubljani; pobeg iz zavodov za mladoletnike; vloga socialnega dela pri mladoletniškem prestopništvu; akcijske raziskave s tolpami mladoletnikov; preprečevanje mladoletniškega prestopništva v lokalnih skupnostih; sistem odziva družbe na odklonskost mladih; nov koncept stanovanjskega zdravljenja motenih otrok in mladoletnikov; disciplinsko kaznovanje in preprečevanje nasilja v šolah 

odnos učencev in učiteljev do otrokovih pravic v šoli in doma; psihološke pravice otrok; pravni vidiki otrokovih pravic; varstvo otrokovih pravic v šolah

socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelikventnih alkoholikov; sociopatološki pojavi v družbi in njihovo preprečevanje; pojavnost samomorov v Sloveniji; družbena dezorganizacija in njen vpliv na sociopatološke pojave; zaznavanje odklonskosti v Ljubljani; koncentracija odklonskosti pojavov v Ljubljani; zgodovinski pogled na zločin in odklonskost viktimologija

socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelikventnih alkoholikov; sociopatološki pojavi v družbi in njihovo preprečevanje; pojavnost samomorov v Sloveniji; družbena dezorganizacija in njen vpliv na sociopatološke pojave; zaznavanje odklonskosti v Ljubljani; koncentracija odklonskosti pojavov v Ljubljani; zgodovinski pogled na zločin in odklonskost viktimologija

kompenzacija za žrtve kaznivih dejanj; temno polje kriminalitete in Sloveniji; vloga vpletenih opazovalcev pri razvoju kriminogenih situacij; pravni, zdravstveni in družbeni vidiki trpinčenja otrok; Dachauski procesi in žrtve teh montiranih sodnih procesov; Viktimološka študija Združenih narodov – stanje v Sloveniji; institucionalna obravnava trpinčenih, zlorabljenih in zanemarjenih otrok; žrtve nasilja v družini, osredotočeno na ženske in otroke 

postopek ugotavljanja dejstev v kazenski preiskavi in ​​postopek ugotavljanja resnice v kriminalistiki; kriminalistični in kazenskopravni vidiki tatvin v samopostrežnih trgovinah; kriminalistični in pravni vidiki razgovorov z osumljenci kaznivih dejanj.