Novembra 2025 se bodo na Bledu zbrali strokovnjaki iz področja izrekanja kazenskih sankcij iz Evrope in širše na nekoliko drugačnem dogodku: delavnici, ki je deloma pogovor, deloma eksperiment in deloma refleksija o tem, kako vemo tisto, kar vemo.
Delavnica Sentrix je zasnovana kot laboratorij idej. Namesto konference z že dokončanimi prispevki je to skrbno strukturiran prostor za odkrivanje, kjer opazujemo, razpravljamo in izpopolnjujemo, kako se znanje o izreku kazni ustvarja, deli in preoblikuje.
Zakaj takšen format?
Pri projektu Sentrix odločanje o kazenskih sankcijah ne dojemamo kot en sam pravni akt, temveč kot kompleksno odločanje v okolju, ki ga oblikujejo institucije, kognicija, čustva in družbena pričakovanja. Da ga lahko ustrezno preučujemo, potrebujemo formate, ki odsevajo to kompleksnost. Zato delavnica hkrati služi kot prostor za dialog in raziskovalno orodje: vsak pogovor, dejavnost in premor je zasnovan tako, da spodbuja novo razmišljanje ter nam pomaga zajeti, kako raziskovalci opisujejo, združujejo in interpretirajo elemente, ki sestavljajo svet izrekanja kazni.
Delavnica za mlade raziskovalce
Prvi del delavnice je posvečen raziskovalcem na začetku kariere in doktorskim študentom, ki se ukvarjajo z kazenskim pravosodjem.
Udeleženci bodo v tem okviru predstavili svoje raziskovalne projekte, raziskovalna vprašanja in metodološke dileme ter jih skozi skupno razpravo nadalje izpopolnjevali. Izkušeni raziskovalci pri tem ne bodo nastopali kot formalni razpravljavci, temveč kot sogovorniki v razmisleku: z zastavljanjem vprašanj, podajanjem strateških usmeritev in pomočjo pri umeščanju posameznih projektov v širši kontekst kaznovalne politike in sodne prakse.
Cilj srečanja ni kritika, temveč izostritev raziskovalnih pristopov ter podpora mladim raziskovalcem pri jasnejši opredelitvi tega, kaj želijo s svojo raziskavo prispevati in na kakšen način. Prav zato ta del programa imenujemo raziskovalna delavnica (Research Refinery): njen namen je, da obetaven »surov« raziskovalni material preoblikuje v bolj jasno, osredotočeno in za nadaljnje faze raziskovanja ustrezno zasnovano delo.
Poleg tega raziskovalna delavnica predstavlja izhodiščno točko celotnega poteka srečanja: deluje kot mikrokozmos razvoja idej, ko se raziskovalna radovednost sreča z izkušnjami. Namenjena je vzpostavitvi vzdušja, ki spodbuja refleksijo, sodelovanje in odprtost raziskovalnega procesa.
Delavnica: Odpiranje, kopanje, ponovno zamišljanje
Po raziskovalni delavnici se celotno srečanje nadaljuje skozi niz skrbno zasnovanih tematskih sekcij, pri čemer vsaka osvetljuje drugo plast odločanja o kaznovanju:
Odpiranje zemljevida: kako razmišljamo o izreku kazenskih sankcij
Začnemo s skupnim mapiranjem raziskovalnega polja, z začrtovanjem konceptualnih in disciplinarnih linij, ki opredeljujejo »raziskovanje kaznovanja«, ter z razmislekom o tem, »kaj bi lahko bilo«. Kako različne discipline (npr. pravo, kriminologija, psihologija, sociologija) pristopajo k odločanju o kaznovanju? Kaj postavljajo v ospredje in kaj spregledajo? Izhajamo iz začrtavanja naše konceptualne geografije: kje stojimo, kaj vidimo in kam bi lahko šli v nadaljevanju.
Pod sodniško togo: kaj oblikuje odločitve sodnikov?
Nato se usmerimo navznoter in raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na sodniško odločanje: čustva, intuicijo, institucionalne norme in izkušnje. Kaj se skriva za formalnimi utemeljitvami, ki jih sodniki navajajo v svojih odločitvah? Kako človeški dejavniki oblikujejo pravne presoje? Ta sekcija se posveča kognitivnim in čustvenim tokovom v ozadju prakse odločanja o kaznovanju.
Popačena ogledala: neenakosti v praksi kaznovanja
V nadaljevanju pogled usmerimo navzven – k številnim načinom, na katere se kaznovanje odraža, razlaga in tudi napačno razlaga v medijih, politiki in javnih razpravah. Kaj se zgodi, ko kaznovanje postane simbol, statistični podatek ali škandal? Udeleženci bodo preučevali, kako spol, etnična pripadnost, družbeni razred in socialni kapital vplivajo na sodniško odločanje in izide kaznovanja.
Na robovih: odločanje zunaj sodne dvorane
Nato se pomaknemo proti robovom sistema – k procesom, ki jih intuitivno ali neposredno ne povezujemo z odločanjem o kaznovanju. Kaj se zgodi, ko se logika kaznovanja razširi na področja probacije, pogojnega odpusta, restorativne pravičnosti ali algoritmičnega ocenjevanja tveganja – in obratno? Prav na teh robovih lahko postane arhitektura diskrecije bolj vidna, hkrati pa tudi bolj problematična.
Med vrsticami: institucije, vloge in interakcije
Na koncu se poglobimo v bolj subtilno arhitekturo kaznovanja – v »vrstice«, ki organizirajo institucionalno življenje: obrazce, vloge, navade in ustaljene vzorce ravnanja. Kako drobne procesne zasnove in pričakovanja usmerjajo vedenje? Kako vloge in rutine določajo, kdo je slišan? Namen te sekcije je razkriti vsakdanjo zasnovo pravičnosti, ki jo najpogosteje jemljemo kot samoumevno.
Preoblikovanje temeljnega načrta: usmerjanje, spodbujanje, reforma
Nato se premaknemo od diagnoze k zasnovi. Če je odločanje o kaznovanju mogoče razumeti kot arhitekturo, kako bi jo lahko na novo zamislili? Kaj bi pomenilo usmerjati ali »nežno spodbujati« (angl. nudge) odločanje v smeri večje pravičnosti, preglednosti in skrbi, ne da bi pri tem posegli v sodniško neodvisnost? V tej sekciji bodo raziskovalci eksperimentirali s konceptualnimi in institucionalnimi prenovami ter si zamišljali sisteme, ki omogočajo bolj pregledno, pravično in človeško odločanje.
Vstop umetne inteligence: o čem se moramo pogovarjati?
Na koncu odpremo pogled v prihodnost. Kako bodo umetna inteligenca, strojno učenje in podatkovna analitika preoblikovali raziskovanje kaznovanja in samo prakso kaznovanja? Razpravljali bomo o tem, kaj lahko s pomočjo računalniških orodij počnemo odgovorno – in morda tudi o tem, česa ne bi smeli. Cilj ni tehnološki evangelizem, temveč kritični dialog: prepoznati, kakšen pogovor o umetni inteligenci področje kaznovanja dejansko potrebuje.
Zasnova za nova odkritja
Tudi neformalni deli blejskega programa so zasnovani premišljeno. Trenutki odmika – kot so sprehod okoli jezera, skupni obrok ali menjava okolja – niso zgolj premori, temveč priložnosti za drugačen razmislek. Z izstopom iz delovnega prostora lahko udeleženci spremenijo perspektivo in zaznajo nove vzorce: kako se ideje premikajo, povezujejo ali dobijo nov pomen, ko jih opazujemo z drugega zornega kota.
Ti trenutki nam omogočajo raziskovanje tega, kaj se zgodi, ko je tudi kaznovanje postavljeno »v gibanje« – ko zrahljamo meje formalne razprave in dopustimo, da na površje pridejo refleksija, čustva in intuicija. S tem ritmom vključenosti in odmika želimo ujeti tudi druge načine spoznavanja: uvide, ki ne nastajajo znotraj strukture sekcij, temveč v prostorih med njimi.
Dimenzija zbiranja podatkov
Skozi celotno delavnico bomo spremljali in dokumentirali, kako raziskovalci opisujejo kaznovanje: katere elemente razumejo kot osrednje, kako jih povezujejo in postavljajo v medsebojna razmerja ter kako disciplinarne perspektive vplivajo na to, kaj je opaženo in kaj ovrednoteno. S pomočjo kratkih refleksij, zapiskov in pogovorov želimo oblikovati celostno sliko razumevanja kaznovanja med strokovnjaki – njegovih sestavnih delov, napetosti in notranjih logik –, kot jih artikulirajo tisti, ki ga raziskujejo in sooblikujejo.
To bo del širšega prizadevanja Sentrix, katerega cilj je vzpostavitev dinamičnega, na podatkih temelječega zemljevida raziskovanja kaznovanja, ki prikazuje, kako se ideje, discipline in raziskovalna vprašanja prepletajo znotraj celotnega področja.
Iz Bleda na zemljevid Sveta
Kar se zgodi na Bledu ne bo ostalo le tam.
Refleksije, interakcije in nove ideje, ki bodo vzniknile na delavnici, bodo neposredno prispevale k naslednji fazi projekta Sentrix: oblikovanju podatkovno podprtega, interaktivnega zemljevida znanja o kaznovanju. V tem smislu je delavnica hkrati intelektualno srečanje in temelj nečesa širšega – razvijajoče se skupne predstavitve tega, kako se o kaznovanju razmišlja in kako se ga razume.
Delavnica Sentrix na Bledu je predvsem pogovor s samim raziskovalnim poljem. Predstavlja priložnost, da se o kaznovanju učimo od tistih, ki so svoja akademska prizadevanja posvetili njegovemu poglobljenemu raziskovanju, ter da ujamemo, kako se njihove ideje povezujejo, soočajo in skupaj ustvarjajo nova razumevanja.
